Sašel, Jaroslav , doktor arheologije

arheolog;zgodovinar 

Slika 
21.01.1924, Šmarje pri Jelšah 25.03.1988, Ljubljana

Objavil je obsežno zbirko rimskih napisov, odkritih v tem stoletju na ozemlju Jugoslavije, bil je prvi slovenski epigrafik, vodilni epigrafik v Jugoslaviji in eden vodilnih v svetu. Bistveno je sooblikoval slovenske raziskave antične dobe in jih dvignil na svetovno raven.

 

 

Življenje in delo

Živel je v Ljubljani in na Prevaljah, pokopan je v Ljubljani. Oče pravnik, narodopisec in kulturno-prosvetni delavec Josip Šašel (gl. čl.), mati učiteljica Terezija roj. Filipowsky; sestra bančna uslužbenka Tatjana. Poročen je bil s klasično filologinjo Ano roj. Jalen; hčerke univ. dipl. arheologinja in univ. dipl. klasična filologinja Marjeta por. Kos, zdravnica, spec. Barbara por. Kerr in univ. dipl. etnologinja Monika por. Kropej.

Po osnovni šoli v Šmarju pri Jelšah (1930–1935), Klasični gimnaziji v Mariboru (1935–1936) in Ljubljani (1936–1943) je služil vojaški rok (1945–1947) in od leta 1947 študiral arheologijo in zgodovino starega veka na Filozofski fakulteti v Ljubljani, diplomiral (1950) in doktoriral (1969). Bil je asistent v Arheološkem oddelku Filozofske fakultete (1951–1962), nato zaposlen na Inštitutu za arheologijo Znanstvenega raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, od leta 1975 znanstveni svetnik. Študijsko se je izpopolnjeval v Princetonu v ZDA (1969–1970 in 1981–1982). Raziskoval je predvsem ozemlje od severnega Jadrana in Vzhodnih Alp do srednjega Podonavja in Balkana v času prehoda v rimsko dobo (2. in 1. stoletje pred Kristusom) do konca antike, in sicer epigrafiko, onomastiko, topografijo, vojaško, politično, upravno, gospodarsko, socialno in kulturno zgodovino. Objavil je obsežno zbirko rimskih napisov (3128) odkritih v tem stoletju na ozemlju Jugoslavije; bil je prvi slovenski epigrafik, vodilni epigrafik v Jugoslaviji in eden vodilnih v svetu. V študijah s področja vojaške zgodovine je preučeval organizacijo, ustroj in delovanje obrambnih sistemov na Slovenskem, vojaške enote, vojaške ceste in posamezne vojaške dogodke. Obravnaval je tudi nekatera temeljna vprašanja rimske zgodovine. Od šestdesetih let do 1988 je bistveno sooblikoval slovenske raziskave antične dobe in jih dvignil na svetovno raven.

 

Dosežki in bibliografija

Je avtor oz. soavtor okoli 10 knjig, več kot 150 razprav, člankov, gesel v tujih enciklopedijah in recenzij ter urednik revij (glavni urednik Arheološkega vestnika 1972–1981); skupaj z ženo Ano Šašel je izdal tri knjige latinskih napisov Jugoslavije Inscriptiones latinae, quae in Jugoslavia … repertae et editae sunt (1963–1986), bil je sourednik in soavtor Claustra Alpinum Juliarum (1971) in temeljnega leksikalnega dela Arheološka najdišča Slovenije (1975). Pomemben del njegovega opusa je zbran v: Opera selecta (Situla 30), 1992 (ured. R. Bratož, Marjeta Šašel Kos). Članki o zgodovini naših krajev: Arheologija Mežiške doline. – V: Svoboda, 1954, št. 3. – Zagrad pri Prevaljah. – V: Kronika, 1953, št. 1. – Kaj nam pripovedujejo arheološke najdbe, kjer je pozneje nastal Slovenj Gradec. – V: Slovenj Gradcu ob 700-letnici, 1951. – Koroška do naselitve Slovencev. – V: Koroška in koroški Slovenci. Maribor, 1971. 

Priznanja in nagrade

Za projekt Arheološka najdišča Slovenije je bila podeljena kolektivna Kidričeva nagrada. Med drugim je bil redni član Nemškega arheološkega društva v Berlinu, dopisni član avstrijskega arheološkega inštituta na Dunaju, častni član Society of Antiquaries v Londonu in častni član Deputazione di storia patria per le Venezie. Leta 1985 je postal izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Leta 2001 je Kulturno društvo Mohorjan ob Sušnikovih dnevih na Prevaljah pripravilo posvet o življenju in delu dr. Josipa Sašla in dr. Jaroslava Šašla. 

Viri in literatura

Podatki hčerke Marjete Šašel Kos in drugi viri. – Biografski leksikon Slovenije. – Enciklopedija Slovenije. – R. Bratož: Jaroslav Šašel (21. 1. 1924–25. 3. 1988). – V: Zgodovinski časopis, 1988. – Jaroslav Šašel.  V: Mohorjev koledar, 1989.  S. Gabrovec: Jaro Šašel (1924–988). – V: Arheološki vestnik, 1990. – Opera selecta. Uredila R. Bratož, Marjeta Šašel Kos. – V: Situla, 30, 1992.