Sašel, Josip , doktor prava

etnolog;kulturni delavec;pravnik;publicist 

Slika 
15.03.1883, Slovenji Plajberk, Avstrija 24.04.1961, Prevalje
Ob drugem publicističnem delu je pod vplivom Jakoba Sketa in Janeza Scheinigga zapisoval ljudske pripovedke, sodeloval s Francem Kotnikom in Vinkom Möderndorferjem. 

Življenje in delo

Živel je na Prevaljah (od 1946), kjer je pokopan. Oče posestnik Andrej Wieser, mati Marjeta Wieser roj. Lausegger; bratje Andrej, Gregor, Janez, sestre Marija por. Male, Terezija por. Rutar, Marjeta, Monika in Barbara por. Quančnik. Poročen je bil z učiteljico Terezijo roj. Filipowsky; sin arheolog in zgodovinar Jaroslav Šašel (gl. čl.), hči bančna uslužbenka Tatjana.

Po osnovni utrakvistični šoli v rojstnem kraju, v Kapli na Dravi in Celovcu [zadnji razred] je maturiral na Državni višji gimnaziji v Celovcu (1904). Študij prava z doktoratom je končal v Pragi (1911). Opravil je izpit za sodnika (1914) in bil rezervni poročnik v raznih komandah (1914–1918). Sprva je delal v sodstvu, med drugim na okrajnem sodišču v Velikovcu (1919–1920), kot okrajni sodnik na Prevaljah [tu je spoznal svojo ženo] in v Mariboru (1920–1922), bil starešina okrožnega sodišča v Šmarju pri Jelšah (1922–1936) in sodnik svetnik na okrožnem sodišču v Ljubljani (1936–1946). Ko se je upokojil (1946) je z družino živel na Prevaljah. V Celovcu je deloval ljudskoprosvetno v planinskem društvu, Ciril Metodovem društvu, v društvu slovenskih koroških učiteljev in visokošolcev Gorotan in sodeloval pri ustanovitvi prvega koroškega sokolskega društva v Borovljah (1908–1909) ter pisal članke v časnike in revije. V Šmarju pri Jelšah je deloval v Slovenskem planinskem društvu, Jadranski straži, društvu Sokol, Olepševalnem društvu itd. Njegova dela se delijo: 1. prispevki z narodno budilno in politično vsebino; 2. krajevna publicistika; 3. članki, kjer je obravnaval koroški planinski svet in zgodovino slovenskega planinstva; 4. zapisi s področja narodnoosvobodilnega boja na Koroškem; 5. slovstvo za otroke; 6. dela v zvezi z rožanskim dialektom. Narodopisne, zgodovinske, jezikovne, toponomastične in domoznanske članke je objavljal v časopisju, zbornikih in knjigah. Pod vplivom Jakoba Sketa in Janeza Scheinigga je zapisoval ljudske pripovedke, pozneje je sodeloval s Francem Kotnikom in Vinkom Möderndorferjem. Pod vodstvom Frana Ramovša je zbiral gradivo za slovar rožanskega narečja.

 

Dosežki in bibliografija

Koroške narodopisne črtice. – V: Časopis za zgodovino in narodopisje, 1920–1921. – Imenoslovje koroških Karavank. – V: Planinski vestnik, 1930, št. 7, 8, 9, 12 in 1931 št. 1, 2. – Narodno blago iz Roža. Izšlo v zbirki Arhiv za zgodovino in narodopisje 1936–1937. Izdala Josip Šašel in Fran Ramovš. – Naš koroški živelj pod Stolom. – V: Planinski vestnik 1941, št. 1. – Pravne starožitnosti iz Roža. – V: Etnolog 1944. – Koroška v narodnoosvobodilni borbi. – V: Slovenski poročevalec, 1946, št. 85. – Pravne starožitnosti iz Roža na Koroškem. – V: Slovenski etnograf, 1948. – Korotan. – Koroški slovarček. – V: Luka Kramolc, Zbornik koroških pesmi. 1948. – Sto let avstrijske zakonitosti proti nam. – V: Svoboda, 1950. – Po koroških Karavankah. – V: Svoboda, 1950, št. 8–9. – Naša vigred. Iz spominov koroškega partizana Srečka. – V: Koroška v borbi, 1951. – Koroška imena na naših specialkah. – V: Planinski vestnik, 1952, št. 5, 8, 9 in 10. – Spomini na dr. Jakoba Sketa. – V: Koroški koledar, 1953. – Slovensko planinstvo na Koroškem. – V: Planinski vestnik, 1953, št. 11. – Ime Plešivec. – Karavanke – raj turistov. – V: Tabor koroških planincev na Plešivcu. Prevalje, 1954. – Naša osebna imena. – V: Svoboda, 1954, št. 2. – Puškarske Borovlje. – V: Koroški fužinar, 1954, št. 5–6. – Narod o svojem govoru. – V: Koledar slovenske Koroške, 1954. – Od Ljubelja do Celovca po rimskih sledeh. – V: Koledar slovenske Koroške 1955. – Kako so nastali zapiski "Narodno blago iz Roža". – V: Slovenski etnograf, 1959. – Koroške priprošnje. – V: Koroški fužinar, 1959, št. 10–12.– V Podjuni pred 50. leti. – V: Koroški fužinar, 1959, št. 10–12. – Strojno so hoteli prekrstiti. – V: Koroški fužinar, 1959, št. 10–12. – Po koroških Karavankah. – V: Svoboda, 1959. – Maj 1919. – V: Koroški fužinar, 1959, št. 10–12. – Fevdalci in kapitalisti so uničevali naše gorske kmetije. – V: Koledar slovenske Koroške, 1960. – Nekatera koroška geografska imena. – V: Geografski vestnik, 1960. – Zgodovina koroških podružnic Slovenskega planinskega društva. [Soavtor Julij Felaher]. – V: Koledar slovenske Koroške, 1960. – Kako je nastalo ime Slovenji Plajberk. – V: Koledar slovenske Koroške, 1961. – Spomini. – V: Koroški koledar, 1963, 1965, 1966, 1967. – Koroške pripovedke. Zapisala Vinko Möderndorfer in Josip Šašel. 1972. 1977. 

Priznanja in nagrade

Častni znak Planinske zveze Slovenije (1954); priznanje Andreja Šusterja Drabosnjaka Slovenske prosvetne zveze v Celovcu (1958). Kulturno društvo Mohorjan na Prevaljah je maja 2001 pripravilo posvet o življenju in delu dr. Josipa Šašla in dr. Jaroslava Šašla, Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik v Celovcu je ob Zablatnikovem dnevu maja 2004 v Borovljah pripravilo simpozij z naslovom Josip Šašel in njegov pomen za kulturno zgodovino koroških Slovencev. 

Viri in literatura

Podatki vnukinje Marjete Šašel Kos in drugi viri. – Slovenski biografski leksikon. – Enciklopedija Slovenije. – [Tine Orel]: Ob sedemdesetletnici dr. Josipa Šašla. – V: Slovenski poročevalec, 1953, št. 65. – Julij Felaher: Ob 70-letnici Josipa Šašla. – V: Svoboda, 1954, št. 1. –Milko Matičetov: Josipu Šašlu v spomin. – V: Slovenski etnograf, 1961. – Franc Sušnik: Dr. Josip Šašel. – V: Koroški fužinar, 1961, št. 7–12. – Tine Orel: Dr. Josip Šašel. – V: Planinski vestnik, 1961, št. 10. – Julij Felaher: V spomin dr. Josipu Šašlu. – V: Koledar slovenske Koroške, 1962. – Monika Kropej: Josip Šašel etnograf. Ob stoletnici rojstva. – V: Traditiones, 10–12, 1981–1983 [z bibliografijo]. – Štefan Pinter: Pomembni Borovljani – Bedeutende Ferlacher Persönlichkeiten. Klagenfurt-Celovec, 1995.  Slovenski etnografski leksikon, 2005.