Ošlak, Vinko, magister esperanta,

filozof;lektor;pisatelj;prevajalec;publicist;urednik 

Slika 
23.06.1947, Slovenj Gradec, Slovenija ,

Ošlak, Vinko, pisatelj, filozof, andragog, prevajalec (1947); živi v Celovcu. Piše in predava v slovenščini, nemščini in esperantu; urednik revij in publikacij, knjižni recenzent. Bil pobudnik številnih aktivnosti na področju kulture v Slovenj Gradcu in v Celovcu, pobudnik, soustanovitelj in urednik revije Celovški zvon pri Mohorjevi v Celovcu; literarno kritične prireditve Knjižne presoje in filozofske kavarne Philocafé na Koroškem; bil predsednik esperantskega centra mednarodnega pisateljskega kluba PEN in drugo; je dejaven v krščanskih skupnostih na Koroškem in v Sloveniji kot pridigar, prevajalec krščanske literature in slovenskih protestantskih del 16. stoletja v sodobno slovenščino.

 

 

Življenje in delo

Ošlak, Vinko, pisatelj, filozof, andragog in prevajalec. *Slovenj Gradec, 23. 6. 1947; živi v Celovcu in na Prevaljah. Oče kmet in zidar Konrad Praznik, mati delavka Marija Ošlak. Poročen je z ekonomsko tehnico, oskrbovalko starih ljudi Nado roj. Dobovičnik; sinovi publicist in diplomant gledaliških ved Matija; Simon, diplomiral iz slovenščine in ruščine v Gradcu, poučuje na Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu; študent glasbe, publicistike in slovenščine v Gradcu in glavni urednik slovenskega tednika na Koroškem Novice Peter; in hči Helena, diplomirala na graški univerzi tolmačenje v kombinaciji slovenščine, nemščine in španščine; prevajalka in predavateljica na Dunaju.

Odraščal v polkmečki družini. Osnovno šolo je obiskoval na Prevaljah in nižje razrede Klasične gimnazije na Ravnah na Koroškem. Maturiral na Srednji ekonomski šoli v Slovenj Gradcu (1967). Študij političnih ved na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani. Zaposlitve: v Železarni Ravne (1971), osnovni šoli Podgorje [poučeval slovenščino in angleščino], v Rudniku Velenje [novinar], tajnik na Kulturni skupnosti Ravne na Koroškem, stavec v Kinegrafu Prevalje in Rudniku Mežica [rudar, nato prevajalec, analitik]. V času komunistične diktature je bil policijsko preganjan [hišna preiskava, namestitev prisluškovalnih naprav v hiši na Fari; oviranja pri poklicu, zapora pri objavljanju, šikaniranje žene, prijateljev in znancev]. Bil je soustanovitelj slovenjegraškega literarnega kluba in revije Odsevanja (1966); bil je pobudnik razstav Mir, humanost in prijateljstvo med narodi ter gradnje Umetnostne galerije v Slovenj Gradcu (1967). V letu 1983 se je preselil v Celovec. Najprej je bil korektor v tiskarni Mohorjeve družbe, nato urednik in lektor v založbi Mohorjeve ter pobudnik, soustanovitelj in urednik ter zadnja štiri leta glavni urednik vseslovenske in koroške revije Celovški zvon. Bil je pobudnik ustanovitve pripravljalnega odbora Svetovnega slovenskega kongresa in bil dve leti njegov tajnik. Je začetnik in vodja literarne delavnice, literarno kritične prireditve Knjižne presoje in filozofske kavarne Philocafé na Koroškem. Od leta 1989 je zaposlen pri Katoliški akciji kot lektor in strokovni sodelavec. Je član in bil od leta 2004 do 2006 predsednik esperantskega centra mednarodnega pisateljskega kluba PEN s središčem v La Chaux-de-Fondsu v Švici. Bil senator neteritorialne esperantske republike Esperanta Civito/Civitas Esperantica, s sedežem v La Chaux-de-Fondsu v Švici. Po daljši prekinitvi je nadaljeval študij na Akademio Internacia de la Sciencoj v San Marinu, kjer je leta 1991 diplomiral s stopnjo bakalavreata na temo "Državna filozofija pri Novalisu". V letu 1993 je na isti akademiji ubranil magistrsko nalogo z naslovom "Identiteta in komunikacija – na primeru manjšinskega problema na Koroškem". [O narodni in jezikovni problematiki na Koroškem]. Je znan predavatelj v slovenščini, nemščini in esperantu, urednik revij in publikacij, pisec predgovorov in spremnih besedil, recenzent in ocenjevalec. Na sanmarinski akademiji znanosti je asistenčni docent za filozofijo in vodi tečaje filozofije v esperantu za študente iz vse Evrope. Po spreobrnitvi na osnovi Biblije v letu 2005 je dejaven v krščanskih skupnostih na Koroškem in v Sloveniji kot pridigar, prevajalec krščanske literature in kot prevajalec slovenskih protestantskih del v sodobno slovenščino (Trubarjevega Katekizma, Trubarjevega Cerkvenega reda, Dalmatinove Biblije in drugih del slovenske protestantike).

 

Dosežki in bibliografija

Izvirna dela: Pesniški list 10. 1972. [Pesniška zbirka s Tisnikarjevimi ilustracijami]. – Proletarska lirika. 1973. – Temelji humanizma. 1976. – Seizmograf čutov. 1977. [Pesniška zbirka]. – Pogovori pod šotori. 1983. [Filozofija za odraščajoče]. – La Dia patrino parolas en Medjugorje. 1986. [Literalizirana reportaža o Medžugorju, napisana v esperantu, prevedena in kot "samizdat" izdana tudi v litvanščini]. – Saj ni bilo nikoli drugače. 1991. [Literarni dnevnik]. – Jen la sablo el mia klepsidro. 1991. [Literarni dnevnik v esperantu]. – Hagar. 1992. [Roman]. – Človeka nikar. 1995. [Roman]. – Dvojezično je bolje. 1995. [Roman]. – Smiselno delati – solidarno živeti. 1995 [žepni leksikon družbenih in socialnih pojmov – skupaj z Edeltraud Buchberger in Walterjem Sukom] – Pojasnilo prijateljem o esperantu. 1997. [Monografija o mednarodnem jeziku]. – Obletnica mature. 1998. [Roman]. – Postati ob knežjem kamnu. 1999. [Eseji].– La klarigo de Ksantipa. [Monodrama v esperantu]. – Kaino kaj Habelo. [Esej v esperantu]. – Ekonduko en la filozofian pensadon I., II. [Študijsko gradivo o osnovah filozofije, v esperantu]. – La malbabela jaro. [Dnevnik v esperantu]. – Filozofi sub la tendoj. 2000. [Esperantska verzija Pogovorov pod šotori]. – Iz dnevnika. 2000. [Dnevnik za leti 1979 in 1980]. – Pisma vzgojiteljem. 2000. [Esej o vzgoji]. – Četrti mag. 2000. [Filozofija v zgodbi]. – Tri usode s Koroškega. 2001. [Biografski eseji o Tisnikarju, Nikoliću in Pudgarjevi]. – Tri barve sveta. 2001. [Eseji]. – Včasih je tudi misliti užitek. 2001. [Esej in sentence]. – Bodi, kar si. 2001. [Esej o narodnem vprašanju]. – Kaj je človek. 2002. [Filozofsko-teološki esej o bistvu človeka - z dodanimi krajšimi spisi]. – Med robom in središčem. 2003. [Pisma z Denisom Ponižem]. – Sekira za dlako. 2003. [Filozofski odgovori na vprašanja Tima O. Wüsterja]. – Kaj delam, ko ljubim?. 2003. – Spoštovanje in bit. 2003. [Eseji o naravi, kulturi in človeku]. – Johano. [Roman o umetnikovi tragičnosti, napisan v esperantu, delno objavljen v reviji Literatura Foiro]. – Mir in vojna. [Esej k razumevanju miru in vojne]. 2004. – Kristusove skušnjave [teološko-filozofski esej o izvoru zla]. 2005. – Vprašajte. 2006. [Odgovori na filozofska vprašanja gimnazijcev]. – Obe kraljestvi. 2010. [Zbirka filozofskih esejev, Litera]. – Krst na Auvi. 2010 [Roman, Slovenska matica]. – Usode s Koroškega. 2013 [Šest biografskih esejev, Slovenska matica]. – Beseda, ki me je našla. 2014. [Verska avtobiografija, Vrelec, Murska Sobota]. – Esperanto, učbenik v petih lekcijah. 2014. [Stella].

Prevodi samostojnih del: Košara človekovega srca. Antologija. 1978. [Del prevodov sodobne indijske poezije – iz angleščine]. – Tagore, Rabindranath: Sadhana. 1984. 1998. [Iz angleščine]. – Tagore Rabindranath: Lačni kamni. 1988. [Novele. Iz esperanta in iz angleščine]. – Sunflanke de Alpoj. Antologija. 1992. [Prevod sodobne slovenske kratke proze v esperanto]. – Watzlawik, Paul: Da bi lažje bili nesrečni. 1994. [Prevod iz nemščine]. – Capuder, Andrej: La vipo kaj la turbo. 1995. [Prevod romana Bič in vrtavka v esperanto]. – Kapp, Josep: Franjo. 1997. [Prevod romana iz nemščine]. – Privat, Edmond: Gandijevo življenje. 1997. [Prevod Gandhijeve biografije iz esperanta]. – Goll, Ernst: V trpki deželi človeka. 1997. [Pesniška zbirka, prevod iz nemščine]. – Baum, Wilhelm: Karl R. Popper in kritični racionalizem. 1998. [Prevod iz nemščine]. – Cankar, Ivan: La domo de Maria Helpantino. 1999. [Prevod povesti Hiša Marije Pomočnice v esperanto]. – Lexe, Peter: Slovenija, sto okusnih odkritij – kultura, kuhinja, klet. 1999. – Baum, Willhelm: Ludwig Wittgenstein med mistiko in logiko. 2000. [Prevod iz nemščine]. – Haecker, Teodor: Vergil, Vater des Abendlandes. 2000. [Prevod v esperanto in slovenščino]. – Grimm, Heimo: Polnovredna kuhinja za sladokusce. 2001. [Prevod iz nemščine]. – Haecker, Theodor: Človekov duh in resnica. 2000. [Prevod iz nemščine s spremnim esejem]. – Hotsching, Alois: Ludvikove izbe. 2002. [Prevod romana iz nemščine s spremnim esejem]. – Zamenhof: Mednarodni jezik, realna ali neralna utopija. 2003. [Prevedel z drugimi]. – Štrabulović, Tadej: Nauki očeta Tadeja – Kakor misliš, tako živiš. 2004. [Prevod duhovne oporoke pravoslavnega meniha iz Vitovnice, iz srbščine]. – Štimec, Spomenka: Senca nad pokrajino duše. [Roman, ki ga je avtorica napisala v esperantu].– Zweig, Stefan: Die Schachnovelle. [Prevod iz nemščine v esperanto]. – Rebula, Alojz: Morgaŭ ek transjordanen. [Prevod romana Jutri čez Jordan v esperanto]. – Leser, Norbert: Božja vrata in okna – Prenovljen pogled na dokaze za Božje bivanje. – Michael Köhlmeier: Biblične zgodbe. 2005. [Prevod iz nemščine]. – Roman Dobřzynski: Zamenhofova ulica. 2005. [Knjiga pogovorov z vnukom dr. Ludvika Zamenhofa, očeta mednarodnega jezika esperanta, dr. Zamenhof-Zaleskim]. Wilhelm Plock: Jezus je pot. 2010. [Uvod v krščansko verovanje v skladu z Biblijo]. Daniel König-Meier: Je Bog mrtev? 2014. [Esej krščanske apologetike]. Prevode prispevkov objavlja v slovenskem, avstrijskem in esperantskem periodičnem tisku, zbornikih in knjigah.

Prispevki v periodičnem tisku in publikacijah: Iskanje absolutnega v sodobni slovenski literaturi. - V: Celovški zvon, 1985, str. 9. - Človek, bitje prihodnosti. Anton Trstenjak, Okvirna antropologija . - V: Celovški zvon, 1986, št. 10. - Tri barve sveta. - V: Celovški zvon, 1986, št. 13. - Spremna beseda urednika. "Tudi danes bi mu rekel - hvala!". - V: Stückler, Valentin: Duhovnik med okupacijo in revolucijo. Spomini nemškega župnika v Mežiški dolini iz vojnih in povojnih let. Celovec, 1987. - Štirideset let, odkar je Mohorjeva v Celovcu spet začela delati. - V: Koledar Družbe sv. Mohorja v Celovcu, 1988. - Slovenec med domom in svetom. - V: Celovški zvon, 1990, št. 26. - Svetovni slovenski kongres. - V: Celovški zvon, 1990, št. 26. - Esperanto in ideologije. - V: Celovški zvon, 1990, št. 28. - Pohlevnih ovc gre veliko v en hlev. Pogovor z dr. Janezom Dularjem, ministrom za Slovence v zamejstvu. - V: Celovški zvon, 1991, št. 30. - Kdo mi pove, kaj sem? (Nekaj pripomb k filozofiji identitete). - V: Celovški zvon, 1991, št. 33 in 34. - Plebiscit za suverenost narave, kulture in naroda. - V: Tretji dan, 1991, št. 5, 6, 7. - "V resnici je to abortus …". Pogovor z Borisom Pahorjem. - V: Naš tednik, Celovec, 1994, št. 4. - Slovenščina v javnosti. Pogovor z Reginaldom Vospernikom. - V: Družina dom, 1994, št. 9. - Človek razumnosti in gorečega temperamenta. Alojz Rebula, akademik, profesor in pisatelj, praznuje 70-letnico. - V: Nedelja (Celovec), 1994, št. 29. - Koliko nas bo čez sto let. - V: Slovenec, 1994, št. 175. - Doma na tujem – tujec doma. - V: Tretji dan, 1994, št. 7. - Kristjan v politiki. - V: Tretji dan, 1994, št. 10-11. - V iskanju domovine. - V: Mohorjev koledar, 1994. - V vrtu raznolikosti. - V: 7 D, 1995, št. 48. - Od vizije do realizacije. Ob krizi sodobnih sistemov. - V: Tretji dan, 1995, št. 2. - Esej o komunizmu. - V: Odsevanja, 1995, št. 25. - Pozabljeni pesnik iz Slovenj Gradca. - V: Odsevanja, 1995, št. 25. - Tri umiranja - tri življenja. (Refleksija ob Turičnikovi zbirki novel "Bili so"). - V: Turičnik, Tone: Bili so. Slovenj Gradec, 1995. - Kam kaže narod?. - V: Glasnik slovenskega etnološkega društva, 1996, št. 4. - Zakaj težko prenašamo drugega : vzroki in razlogi diskriminacije. - V: Odsevanja, 1996, št. 26. - Kaj je esperanto - čemu prav esperanto?. - V: Odsevanja, 1996, št. 27. - Odprto pismo o prenovitvi in očiščenju slovenščine. - V: Tretji dan, 1996, št. 4, 5. - Ali ima Slovenija preveč razuma?. - V: Celovški zvon, 1996, št. 53. - Med Babilonom zmede in Jeruzalemom binkoštnega upanja. - V: Dom in svet, 1996. - Vprašanje komunizma. - V: Mohorjev koledar, 1997. - Esperanto – jezik miru. - V: Odsevanja, 1997, št. 29. - Ekumenizem je več … . - V: Celovški zvon, 1997, št. 55. - Vprašanje "manjšin" v luči vrednot. - V: Celovški zvon, 1997, št. 56. - Kronika slovenskih bojev na Koroškem. - V: Koledar Mohorjeve družbe v Celovcu, 1997. - Celovški zvon bo utihnil. - V: Večer, 1997, št. 297. - Lustracija. - V: Celovški zvon, 1998, št. 57. - Knjižne presoje. Koroška scena slovenske literarne kritike. - V: Odsevanja, 1998, št. 30. - Spornost sprave. - V: Odsevanja, 1998, št. 30. - Od obsojanja k presojanju. - V: Koledar Mohorjeve družbe v Celovcu, 1998. - Kultura med domom in svetom. - V: Kulturna politika v Sloveniji [simpozij], 1998. - Kako doseči mir? Filozofske opombe k vprašanju miru in mirovne vzgoje. - V: Odsevanja, 1998, št. 31/32. - Jožetu Tisnikarju, kar ni bilo povedano pred žaro … . - V: Družina dom, 1998, št. 10. - Je liberalizem lahko liberalen?. - V: Koledar Mohorjeve družbe v Celovcu, 1999. - Slikarjev mojster …: zapis o Jožetu Tisnikarju, 1928-1998. - V: Tretji dan, 1999, št. 6-7. - Ko sveče pogorijo, ko cvetje pospravijo … .- V: Odsevanja, 1999, št. 33/34. - Človek išče svojo podobo …V: Apokalipsa, 2000, št. 34-35-36. - Prešeren – ena od vrednosti v enačbi slovenstva …: ob 200-letnici njegovega rojstva. - V: Odsevanja, 2000, št. 37/38. - Med obzirnostjo in iskrenostjo …: presojanju verskega in neverskega pogleda na svet in življenje. - V: Družina, 2000, št. 15. - Jože Tisnikar. - V: Koledar Mohorjeve družbe v Celovcu, 2000. - Bodi, kar si! O verskih in filozofskih nagibih za rast in vztrajanje pri svoji narodnosti in svojem jeziku. - V: Zvon, 2000. št. 4. - O kontinuiteti. - V: Ampak, 2001, št. 11. - Duhovnik med svojim ljudstvom. Jožetu Kopeinigu ob njegovi 60-letnici. - V: Moje oko je pero: gledali smo vas duhovnike, 2001. - Starinski soneti. - V: Odsevanja, 2001, št. 41/42. - Prešeren in Slomšek – formula polnosti. - V: Odsevanja, 2001, št. 41/42. - Je Koroška res izgubljena?. - V: Delo, 2002, št. 237. - Vseh živih dan. - V: Delo, 2002, št. 259. - Nauk vode. - V: Zvon, 2002, št. 4. - Slovenija v obrambni zvezi. - V: Zvon, 2002, št. 6. - Priročnik slovenskega narodnega popotovanja. Alojz Rebula, arhipel-panorama slovenskih stoletij. - V: Delo, 2002, št. 283. - Od avantgarde do advent-garde. - V: Delo, 2002, št. 283. - Odmevi na aktualni pogovor. - V: Zdravniški vestnik, 2002, št. 3. - Nacionalni interes – novi slovenski mit. - V: Delo, 2002, št. 69. - Kaj je človek? Kakšna korist je od njega?. - V: Odsevanja, 2002, št. 47/48. - Dalajlama – "vest sveta". - V: Ampak, 2002, št. 8/9. - O kulturnem in subkulturnem opičenju v Sloveniji : Vinko Ošlak o jezikih in njihovi prihodnosti. - V: Družina dom, 2002, št. 5. - Letni časi velike noči. - V: Koledar Mohorjeve družbe v Celovcu, 2002. - Med zvonikom in minaretom …. - V: Mladina, 2003, št. 10. - Latinitatem! Vrnimo si lastništvo!. - V: Delo, 2003, št. 225. - Kristjan pred žalitvijo in provokacijo. - V: Mohorjev koledar, 2003. - Fundamentalist postavi v središče to, kar sodi na rob. - V: Delo, 2004, št. 13. - Imperij brez temeljev, usta brez zob. - V: Delo, 2004, št. 1. - Evropa in Kristus. - V: Mohorjev koledar, 2004. - Cerkev, Kristusova in Konstantinova. - V: Večer, 2004, št. 290. - Knjigi na pot. - V: Rudi Mlinar: Ciril iz Šentanela. Celovec, 2004. Prispevke objavlja v slovenskem, avstrijskem in esperantskem periodičnem tisku, zbornikih in knjigah.

 

Priznanja in nagrade

Za svoje literarno delo je prejel dve nagradi za dela v esperantu [za esej in dramo] ob svetovnem kongresu v Adelajdi v Avstraliji (1997), nagrado "Vstajenje" za svoj dnevnik z naslovom "Saj ni bilo nikoli drugače" v Trstu (1994) in Rožančevo nagrado za knjigo esejev "Spoštovanje in bit" (2003). "Vinko Ošlak pa je s svojo sedmo zbirko esejev prepričal med drugim tudi zato, ker s svojim peresom izstopa iz zaprtih dolin slovenstva in pokaže na svetovljanske vire slovenske kulture!" [Iz utemeljitve ob podelitvi Rožančeve nagrade]. 

Viri in literatura

Osebni podatki in drugi viri. – Enciklopedija Slovenije. – Slovenska književnost, 1982, 1996. – Drago Bajt: Slovenski Kdo je kdo, 1999. – Marjan Pungartnik: Zamirajoči nasmeh v poeziji Vinka Ošlaka. – V: Dialogi, 1991, št. 3–4. – Smo samo zunaj, nismo pa v sebi. Pogovor z Vinkom Ošlakom. – V: Slovenec, 1992, št. 49. - Vinko Ošlak, mislec, pisatelj in publicist. – V: Ognjišče, 1993, št. 7. – Nekatere vloge dobivajo le drugačna oblačila in imena. Pomenek z Vinkom Ošlakom. – V: Delo, 1995, št. 195. – Marjan Kolar: Vinko Ošlak, Človeka nikar. – V: Koroški fužinar, 1996, št. 1. – Vinko Ošlak: O narodu. – V: Sončna pesem, 1996, št. 3. – Helena Merkač: Človeka nikar – za vse čase?. – V: Odsevanja, 1996, št. 26. – Andrej Makuc: Pogovor z Vinkom Ošlakom, pobudnikom dvojezične izdaje pesmi Ernsta Golla in prevajalcem njegovih pesmi. – V: Odsevanja, 1997, št. 28. – Onkrajgrobno znanstvo s pesnikom. Pogovor z Vinkom Ošlakom. - V: Dnevnik, 1997, št. 90. - Silvija Borovnik: Ne le vijaček v kolesju zgodovine. – V: Dialogi, 1998, št. 1¬–2. – Vinko Ošlak: Duh satanizma. – V: Mladina, 1999, št. 22. – Silvija Borovnik: Slovenstvo – prirodna stvar? Vinko Ošlak, Postati ob knežjem kamnu, eseji in članki. – V: Večer, 1999, št. 164. – Vinko Ošlak: Iluzija ob koncu komunizma. – V: Večer, 2000, št. 6. – Gostija besed. Iz pogovora s pisateljem Vinkom Ošlakom v Filozofski kavarni v Celovcu. – V: Zvon, 2001, št. 2. – Marjan Kolar: Uživati ob filozofiji. – V: Prepih, 2001, št. 12. – Marjan Kolar: Novi knjigi Vinka Ošlaka. – V: Koroški fužinar, 2001, št. 2. – Silvija Borovnik: Izvirna razmišljanja o narodih, manjšinah. Ošlak, Tri barve sveta. – V: Večer, 2001, št. 266. – Vinko Ošlak: Nepokopane kosti so trhel temelj vsake države. – V: Večer, 2002, št. 15. – J. Drinovec: Pogovor z Vinkom Ošlakom. – V: Zdravniški vestnik, 2002, št. 1. – Tim Oliver Wüster: Sekira za dlako. – V: Zvon, 2002, št. 5 in 6. – Pravni "fuks" je lahko zelo muhasta žival. Magister Vinko Ošlak – pisatelj, pesnik, prevajalec in publicist … . – V: Večer, 2002, št. 9. – Mag. Vinko Ošlak. Literarni večer z Vinkom Ošlakom. – V: Prevaljske novice, 2003/2004, št. 5. – Jože Zadravec: Ošlakov ekumenizem. – V: Družina, 2003, št. 39. – Marjan Kolar: Vinko Ošlak – prvi slovenski esejist v letu 2003. – V: Koroški fužinar, 2003, št. 2. – Danica Petrovič: Med bogom in hudičem. – V: Jana, 2003, št. 49. – Jeziki nimajo zagotovila večnosti. Pogovor z Vinkom Ošlakom zapisal Peter Rustja. - V: Novi glas, 2003, št. 41. - Peter Kolšek: Beseda res ni konj, ampak mogočna konjenica. – V: Delo, 2003, št. 218. – Milan Vogel: Zahtevna preprostost esejističnega pisanja. – V: Delo, 18. 9. 2004. – Tim O. Wüster: Vinko Ošlak, Kaj delam, ko ljubim?. – V: Odsevanja, 2004, št. 53/54. – Silvija Borovnik: Hudič ima svoj slog. Intervju z Vinkom Ošlakom. – V: Odsevanja, 2004, št. 53/54.