Steinebach , Hugo,

direktor;inženir;podjetnik 

Slika 
1853, Westfalija 1939, Porenje

Steinebach, Hugo, rudarski inženir, direktor leškega premogovnika; ob propadu železarne Prevalje je upravljal tudi premogovnika v Rajblju v Kanalski dolini in St. Stefanu v Labotski dolini, urade je imel na Prevaljah, kjer je ostal do plebiscita (1920).

 

 

 

Življenje in delo

Steinebach, Hugo, rudarski inženir, direktor leškega premogovnika. * Westfalija, 1853; † Porenje, 1939. Poročen je bil z Anno Mario; hči Elizabeta von Steinebach por. von Stein - Lausnitz.

Okoli leta 1895 je podjetnik in veleindustrialec grof Henckel von Donnersmark povabil rudarskega strokovnjaka iz Vestfalije (Westfalen) v Volšperk (Wolfsberg), kjer je prevzel vodilno mesto v upravi njegovih rudarskih podjetij. Leta 1899 se je Alpinska montanska družba (Österreichische Alpine-Montangesellschaft) ob propadu železarne Prevalje umaknila iz Mežiške doline, vsa poslopja, naprave in leški premogovnik je kupil grof Henckel, vso upravo (administracijo) svojih družinskih koroških rudarskih podjetij pa preselil v Mežiško dolino. Tako se je Hencklova rudarska uprava s Steinebachom, ki je upravljal tudi premogovnika v Rajblju v Kanalski dolini in St. Stefanu v Labotski dolini, z dvajsetimi uradniki preselila na Prevalje (1899). Steinebachu so dodelili veliko hišo (danes Glavarstvo), par konjev, livrirana kočijaža in pisarniškega slugo, ženi pa kuharico, sobarico, vzgojiteljico ter vrtnarja za vrt in park. Otroke je učil domači učitelj in za prve tri razrede gimnazije so delali letne izpite na državni gimnaziji v Celovcu. Vodilnim uradnikom so za službena stanovanja dodelili hiše. Do konca avstro-ogrske monarhije (1918) je družina Steinebach preživljala na Prevaljah lepe čase in tudi po odcepitvi Mežiške doline je ostal na svojem položaju do plebiscita (1920), ko je moral z družino zapustiti Prevalje. Upal je, da mu bo grof Henckel ob odhodu v pokoj hišo podaril. Izgnana družina je odšla najprej v Celovec in kasneje v Porenje (Rheinland). Hči baronesa Elizabeta se je po drugi svetovni vojni vrnila na svoje posestvo na južnem Koroškem.

 

Dosežki in bibliografija

 

Priznanja in nagrade

 

Viri in literatura

Vir: Anton Kreuzer: Eiche und Linde. Die deutschsprachigen Untersteirer und Miesstaler und ihr Schicksal nach 1918. Klagenfurt, 1998. [Hrast in lipa. Nemško govoreči iz spodnje Štajerske in Mežiške doline in njihova usoda po 1918].