Stűckler, Valentin,

duhovnik 

Slika 
11. 02. 1913, Vordergumitsch pri Wolfsbergu [v Labotski dolini] 06. 09. 1990, Strassburg [na Koroškem]

Stűckler, Valentin, duhovnik je bil eden najpriljubljenejših župnikov v Mežiški dolini, ki je bila vnjegovem času brez duhovnikov; oskrboval je trinajst far v Mežiški dolini; storil je veliko dobrega za naše ljudi, do katerih je prihajal s kolesom, motorjem, konjem ali peš. 

 

 

Življenje in delo

Stűckler, Valentin, duhovnik. *Vordergumitsch pri Wolfsbergu [v Labotski dolini], 11. 2. 1913; †Strassburg [na Koroškem], 6. 9. 1990; živel je v Strassburgu, kjer je pokopan. Oče kmet Lorenz, mati Walburga.

Gimnazijo je končal v Celovcu (1933) in po bogoslovju postal duhovnik (1938). Bil je rektor božjepotne cerkve Marije Hilf v Guttaringu. Po zasedbi Jugoslavije ga je celovški škof novembra 1941 poslal na Prevalje, v Mežiško dolino, ki je bila brez duhovnikov. Oskrboval je trinajst far v Mežiški dolini in dve v zgornji Savinjski dolini, od Libelič do Solčave.Storil je veliko dobrega za naše ljudi. Več deset kilometrov na dan je opravil s kolesom, motorjem, konjem ali peš. Na poti do cerkve v Šentanelu se je rad ustavil pri kmetu Kumpreju, p. d. Plodru in tam pustil svojega konja. Zaradi pomanjkanja duhovnikov je po osvoboditvi še dve leti oskrboval kraje v Mežiški dolini, bil nato obsojen in zaprt (1947–1952). Po vrnitvi iz ječ v Jugoslaviji je postal župnik v Vratih v Ziljski dolini (1955), potem dekan pri Št. Lenartu (Bad St. Leonhard) v Labotski dolini (1955–1963), župnik in dekan v Špitalu ob Dravi (Spittal an der Drau) (do 1973) in nazadnje je bil zaradi bolezni oskrbnik proštije v Strassburgu.

»V mojem kraju na Prevaljah je bil med vojno, ko so domačega katoliškega duhovnika izselili v Srbijo, iz krške škofije v Celovcu umeščen nemški duhovnik, ki je bil pristojen za vso Mežiško dolino in vse do solčavskega področja, Valentin Stückler. Ko pa je v vlaku, s katerim se je peljal proti Pliberku, slišal domačine, da so med seboj kljub prepovedi govorili slovensko, je pri priči sklenil, da ne bo ubogal naročila škofovega generalnega vikarja Karasa, naj skrbi za ponemčenje Mežiške doline, ampak je sklenil, da se bo on naučil slovenščine. To je tudi storil in celo maševal za partizane in zbiral denar za partizanske vdove. Komunistična oblast ga je v slogu svoje svojevrstne hvaležnosti zaprla, in je bil to zadnji Avstrijec, ki je bil izpuščen iz jugoslovanskih zaporov... Ta zgodovinski ovinek sem naredil, da bi prikazal, kaj je bil motiv za Trubarjevo odločitev, da oznanja v slovenskem jeziku in v njem piše in vanj prevaja. Nič drugega, kakor posnemanje Jezusa in njegovih apostolov in učencev. Biti Grkom Grk, Judom Jud, torej Slovencem Slovenec…«

(Iz besed mag. Vinka Ošlaka na predstavitvi prevoda Trubarjevega Katekizma, ki ga je organiziralo  Društvo klasikov / Societas eruditorum in classicis  o prevodu prve slovenske knjige, v Ljubljani 11. 2. 2010)

 

 

 

Dosežki in bibliografija

Bibliografija: Seelsorger im Spannungsfeld zweier Welten. Klagenfurt. 1986. – Duhovnik med okupacijo in revolucijo. Spomini nemškega župnika v Mežiški dolini iz vojnih in povojnih let. Celovec, 1987. Spremni besedi v prevedeni knjigi, ki jo je izdala Družba sv. Mohorja, sta napisala urednik Vinko Ošlak in Jože Lodrant. 

Priznanja in nagrade

Cerkev ga je za njegove zasluge odlikovala z naslovom "duhovni svetnik" (1957), mu dodelila naslov "titulirani konzistorialni svetnik" in papež ga je imenoval za monsinjorja (1983). Ob cerkvi na Fari je spominska plošča z napisom: "Stückler Valentin 1913–1990, duhovnik med okupacijo in po njej 1941–1945–1952, v naši dolini se je razpršila ljubezen Stücklerjevih slapov." 

Viri in literatura

Valentin Stückler: Duhovnik med okupacijo in revolucijo. Celovec, 1987. – Bodi pozdravljena, Devica Marija … Ob stoletnici nove cerkve na Fari. 1890–1990. Prevalje, 1990.