Vodovnik, Ivan,

gospodarstvenik;prometni delavec;športni delavec 

Slika 
10. 12. 1920, Slovenj Gradec, Slovenija 12.06.1998, Prevalje

Vodovnik, Ivan, družbeni delavec, prometni tehnik (1920-1998);  prevzel je vodenje obrata za tovorni in potniški promet Rudnika Mežica in ga vodil do priključitve obrata k podjetju Ljubljana transport in razvijal dejavnost; po drugi svetovni vojni je pomagal je pri uresničevanju številnih športnih dejavnosti in razvoju planinstva.

 

 

Življenje in delo

Vodovnik, Ivan, družbeni delavec, prometni tehnik. *Slovenj Gradec, 10. 12. 1920; †Prevalje, 12. 6. 1998; živel je na Prevaljah, kjer je pokopan. Oče zidar Jakob, mati Terezija roj. Artman. Poročen je bil z Ano roj. Ravlan; sin univ. dipl. inženir strojništva Danilo [bil pomočnik trenerja državne reprezentance v alpskem smučanju 1974–1986], hčerka uslužbenka Tatjana por. Potočnik.

Osnovno šolo je obiskoval v Slovenj Gradcu. Po osnovni šoli se je izučil za ključavničarja na Prevaljah (1938) in končal Srednjo prometno šolo v Ljubljani. Že pred drugo svetovno vojno se je zaposlil kot ključavničar v Rudniku Mežica in po vojni postal inštruktor vajencev kovinske stroke v Mehanični delavnici Žerjav. Nato se je kot šofer tovornjaka zaposlil pri avtoprevozniškem obratu Rudnika Mežica Avtotransport Žerjav in kmalu prevzel vodenje obrata za tovorni in potniški promet (1958) in ga vodil do priključitve obrata k podjetju Ljubljana transport (1960). [Svoje avtobuse je odstopila Rudniku Mežica tudi Železarna Ravne z zagotovilom, da opravljajo prevoze tudi za njihove potrebe, podjetje se je pozneje priključilo največjemu transportnemu podjetju Ljubljana Transport. S prenosom sedeža iz Mežice v nove poslovne prostore na Prevaljah (1964) se je podjetje razširilo, razvilo se je v obrate za tovorni, potniški-turistični promet in delavnice za vzdrževanje motornih vozil in šolo za avtomehanike ter servis Slovenj Gradec ter uresničevalo vse potrebe koroške regije in tudi linije zunaj nje]. Podjetje se je po sprejetju Zakona o Združenem delu s svojimi TOZD-i (1975) [Avtoservis Slovenj Gradec, Gostinstvo Ravne, Promet in delavnice Prevalje, Potniški promet Prevalje] preimenovalo v podjetje Integral Ljubljana, nato Viator, kjer je ostal direktor Tovornega prometa in delavnic do upokojitve (1980). Deloval je v športnih društvih, na političnem področju in bil predsednik Krajevne skupnosti Prevalje. Že kot mladinec je uspešno zastopal Športni kolesarski klub Korotan Mežica, deloval v telovadnem društvu Sokol v Žerjavu, po drugi svetovni vojni ustanovil dejavno Telesno vzgojno društvo Žerjav in bil pobudnik ustanovitve Ljudske knjižnice v Žerjavu. Pomagal je pri uresničevanju številnih športnih dejavnosti, najbolj dejaven je bil na planinskem področju. Kot član Planinskega društva Črna je bil glavni pobudnik za postavitev novega planinskega doma na Smrekovcu [stari dom, ki je pogorel, so postavili planinci Šoštanja leta 1933]. Opravljenih je bilo 25.000 udarniških ur planincev Črne, Žerjava in Mežice, bil je med glavnimi organizatorji in graditelji koče vse do odprtja (23. 9. 1951).

 

Dosežki in bibliografija

 

Priznanja in nagrade

 

Viri in literatura

Viri: Podatki hčerke Tatjane, Mirka Berložnika in drugi viri. – Viator, 75 let [Bilten]. 1975.  Telesna vzgoja treh dolin Mislinjske, Mežiške in Dravske doline, 1957.