Zazula, Jožef,

davčni upravitelj;fotograf;pesnik;publicist 

Slika 
23.03.1870, Idrija, Slovenija 29.07.1944, Bjelovar
Skoraj štiri desetletja se je ukvarjal s svojim glavnim pesniškim delom, vencem sonetnih vencev Svetovlastniku!, čigar zgradbo je domislil kot prvi ne le pri Slovencih, ampak (po dosedanji vednosti) tudi na svetu; izdelal je prvo slovensko panoramsko fotografijo Slovenske planine. 

Življenje in delo

Oče rudniški nadzornik Ivan, mati Ana roj. Gnezda (Gnjezda). Poročen je bil s Terezijo roj. Papež [p. d. Hvalijeva s Stražišča nad Prevaljami]; sinovi univ. dipl. inženir elektrotehnike, doktor elektrotehniških znanosti, raziskovalec znanstvenik Peter Zazula (gl. čl.), univ. dipl. inženir arhitekture Ciril Zazula, projektant in inovator Pavel in hči ekonomistka Barbara.

Po osnovni šoli v Idriji je obiskoval gimnazijo v Ljubljani (1. razr.) in Kranju, iz 4. raz. stopil v davčno službo (Logatec, Škofja Loka, Vipava, Ljubljana, Stična, Višnja Gora, Idrija), se leta 1907 upokojil in živel v rojstnem mestu, kjer ga je 1908/1909 deželni odbor postavil za gerenta mestne občine Idrija. Konec leta 1917 se je preselil v Celovec, v jeseni 1918 je bil tajnik Narodnega sveta, nastopil je odločno za Jugoslavijo, bil je pomočnik generalu Maistru. Leta 1919 se je umaknil v Maribor, 1920 bil krajši čas v Dobrli vasi. To leto se je reaktiviral in od oktobra 1920 bil davčni upravitelj na Prevaljah, 7. septembra 1925 pa je na lastno prošnjo znova stopil v pokoj. Leta 1928 se je z družino preselil v Celje, 1929 v Vojnik, 1935 v Rošpoh pri Mariboru, 1938 na Pobrežje (Maribor). Po okupaciji so ga 17. julija 1941 Nemci z družino izgnali v Bosno, v Travnik, od koder so se leta 1942 preselili v Bjelovar na Hrvaškem.

Pesmi je objavljal od leta 1888 dalje v Ljubljanskem zvonu, Domu in svetu, posamezne tudi drugod. Bil je pevec in glasbeno šolan, kar se kaže v dobrem občutku za ritem in rimo. Že zgodaj je napisal dva sonetna venca Tebi čast Marija! (1893) in Slava rudarstvu! (1906). Skoraj štiri desetletja se je ukvarjal s svojim glavnim pesniškim delom, vencem sonetnih vencev Svetovlastniku!, čigar zgradbo je domislil kot prvi ne le pri Slovencih, ampak (po dosedanji vednosti) tudi na svetu. Napisal ga je leta 1906 in ga nato popravljal in predeloval do leta 1944. Venec sonetnih vencev obsega 212 sonetov. To so Uvod z akrostihom: Spesnil J. Zazula, štirinajst sonetnih vencev ter Glavni magistrale z akrostihom Svetovlastniku! Ta magistrale tvori skupaj s štirinajstimi prejšnjimi magistrali magistralni sonetni venec. Vseh sonetnih vencev je torej petnajst. Podnaslov: Venec sonetnih vencev. Prirodi in prosveti, nakazuje vsebinsko dvodelnost poeme, kakor avtor delo sam imenuje. Prvih sedem vencev, o prirodi, nosi naslove: Religija, Vesolje, Osolnčje, Zemlja, Anorganizmi, Organizmi, Človek. Naslovi drugih sedmih vencev, o prosveti, so: Prosvetna (Kulturna) verstva, Organizmi prosvete, Prosvetne (Kulturne) dežele, Odkritja in izumi, Umetnosti, Državna ideja, Razgled v bodočnost. Vir in usmerjevalec življenja in dogajanja, prikazanega v pesnitvi, je Stvaritelj, Svetovlastnik, za katerega uporablja avtor v besedilu štirideset različnih izrazov oziroma prispodob. Prvih pet vencev (z Uvodom 76 sonetov) ter obširna pojasnila za te vence je avtor objavil v "ilustrovanem poljudno-znanstvenem mesečniku" Vrh Razglednika, ki ga je zalagal, urejal in pisal sam leta 1921 na Prevaljah. Zamislil si ga je kot glasilo Družbe sv. Mohorja, pri kateri je bil zadnje leto vojne uslužben. Izšle so samo tri številke in natis pesnitve je ostal nedokončan. V samozaložbi je izdal dve pesmarici svojih rudarskih pesmi (1907, 1936). V izgnanstvu je napisal trinajst proznih besedil pod skupnim naslovom: Od mene in o meni, I, II (skupaj okoli 1150 rokopisnih strani), ki imajo po večini avtobiografsko osnovo. Povest Življenje  trpljenje, pokora  vstajenje ima podnaslov Po resničnih doživljajih. Prevalje  Maribor. Živahno so pisani potopisi, ki večinoma opisujejo številne poti po domačih planinah (od 1890 dalje) in po avstrijskih in švicarskih Alpah (19091914). Planinske potopise je objavljal v Planinskem vestniku (1910, 19251935), v potopisih po prvi svetovni vojni večkrat opisuje ture po Koroški. Enotedensko pot po teh planinah so planinci poimenovali "Zazulova tura". Svoje članke je objavljal v blizu štiridesetih mesečnikih, tednikih in dnevnikih, tudi v nemških poljudnoznanstvenih glasilih, spisov je skoraj štiristo. Posvečal se je strokovnim vprašanjem davčništva, gospodarstva, službene pragmatike, v številne liste je poročal o obmejnih razmerah na Koroškem v letih 19181919. Zanimal se je za naravoslovje, astronomijo, geologijo, paleontologijo, matematiko, tehniko, zgodovino, še posebej Idrije. Načenjal je jezikovna, narodopisna, politična vprašanja. Vsestranskost njegovega zanimanja se kaže v reviji Vrh Razglednika. Udeleževal se je amaterskih fotografskih razstav, dobil več priznanj. Napravil je prvo slovensko panoramsko fotografijo Slovenske planine (široko en meter in visoko dva decimetra) in jo leta 1904 podaril Slovenskemu planinskemu društvu. Zapuščino hrani vnukinja Irena Murko Zazula.

 

Dosežki in bibliografija

Jamski odmevi. Poklonjeni slovenskim rudarjem. Zbirka rudarskih pesmij za moške zbore. Uglasbil Danilo Fajgelj. 1907.  Vrh Razglednika. Ilustrovan poljudno-znanstven mesečnik. Založništvo, uredništvo in uprava na Prevaljah nad Mariborom. Odgovorni urednik Alojzij Trček. 1921, 3 številke.  Rudno bilo. Pesmarica naših rudarjev. Za to pesmarico so prispevali skladatelji: Karlo Adamič, Danilo Fajgelj, Anton Foerster, Anton Grum, Anton Jobst, Vasilij Mirk, Ivan Ocvirk, Stanko Premrl, Matija Tomc. 1936.  Kako sem postal fotograf amater.  V: Vrh Razglednika, 1921, št. 3.  Fotografične panorame.  V: Vrh Razglednika, 1921, št. 3.  Kratek tehnični slovarček.  V: Vrh Razglednika, 1921, št. 3.  Po gorah okoli Mežiške doline.  V: Planinski vestnik, 1925, št. 4.  Planinska cesta ČrnaJezersko.  V: Planinski vestnik, 1925, št. 9.  Enodnevne partije okoli Pleše – Plešivca.  V: Planinski vestnik, 1925, št. 11.  Planinčev dan.  V: Planinski vestnik, 1926, št. 10.  Planinska zaljubljenost.  V: Planinski vestnik, 1928, št. 1.  Planinska epizoda.  V: Planinski vestnik, 1929, št. 3.  Še ena o Pleši in Peci.  V: Planinski vestnik, 1929, št. 6.  Favna in flora po planinah.  V: Planinski vestnik, 1930, št. 6.  Štirideset let z nahrbtnikom.  V: Planinski vestnik, 1932, št. 1, 2, 3, 5, 6, 7. 

Priznanja in nagrade

Priznanja Slovenskega planinskega društva v Ljubljani (1898, 1900, 1902); priznanja z amaterskih fotografskih razstav na Dunaju (1899), v Gradcu (1903), v Leipzigu (1912). 

Viri in literatura

Slovenski biografski leksikon. – Enciklopedija Slovenije, 16., 2002. – Josip Wester: Splošno kazalo za štirideset letnikov Planinskega vestnika, 1940.  Josip Tominšek: Jožef Zazula – po sedemdesetletnici. – V: Planinski vestnik, 1941, št. 1.  Anton Debeljak: O sonetnem vencu.  V: Jutro, 1943, št. 88 a.  Katalog rokopisov Univerzitetne knjižnice Maribor. Ms 1  Ms 300.1978. (Svetovlastniku!) Ms 217.  Podatke zbrala Alenka Glazer.