Živel je na Prevaljah (19191927) in v Novi Gorici (od 1960), kjer je pokopan. Oče Jakob, mati Elizabeta roj. Kužnik. Poročen je bil z vzgojiteljico Ančko roj. Kordež, p. d. Dóbrovnikova s Prevalj; sinovi profesor slovenskega jezika in alpinist Janko, Tone, Jožef, Peter in hči Anica por. Smolej.
Osnovno šolanje je končal v Šmihelu pri Pliberku. Ko se je morala Mohorjeva družba [Družba sv. Mohorja] leta 1919 umakniti iz Celovca na Prevalje, se je v Mohorjevi tiskarni izučil za črkostavca in kasneje opravil mojstrski izpit. [V času Mohorjeve na Prevaljah v letih od 19191927 je izšlo devetdeset naslovov in blizu dva milijona izvodov knjig]. Z Mohorjevo družbo je leta 1927 odšel v Celje. Po nekaj letih se je osamosvojil in imel na Jesenicah lastno tiskarno z dvajsetimi zaposlenimi (19341946). Po nacionalizaciji tiskarne (1947) je bil zaposlen kot računovodja v Železarni Jesenice do upokojitve (1960). Deloval je predvsem na področju planinstva, leta 1953 je postal načelnik Komisije za planinska pota pri Planinski zvezi Slovenije. Tega leta se je pričela Slovenska planinska pot [Slovenska planinska transverzala] z namenom odkrivati planincem lepote gorskega sveta. Po ideji prof. Ivana Šumljaka (1950) jo je izvedel in organiziral Anton Blažej, ki je bil tudi vodja markacistov Slovenije. Organiziral je tudi izdajo vodnika Po slovenskih gorah, sodeloval pri začrtanju trase poti, nastajanju vodnika, zemljevidov in pečatov. Pri Planinski zvezi Slovenije je prišel v nemilost zaradi objave nekega članka (1955), zato je bil izključen iz vseh planinskih organizacij. Po upokojitvi je aktivno sodeloval pri pisanju zgodovine tiskarstva v Sloveniji za obdobje prve polovice 20. stoletja.