Boštjan, Franc ,

kulturni delavec;slikar 

Slika 
10.04.1930, Prevalje, Slovenija 07.04.1999, Ravne na Koroškem
Bil je prvi vodja propagande v Železarni Ravne in kot slikar eden prvih Korošcev včlanjenih v društva likovnih umetnikov doma in na tujem; upravnik Likovnega salona na Ravnah na Koroškem; organizator ravenskih slikarskih kolonij in mednarodnih simpozijev Forma viva; prepoznavni so njegovi ciklusi umetniške upodobitve koroških znamenj, domačij in koroške krajine. 

Življenje in delo

Živel je na Ravnah na Koroškem in na Prevaljah, kjer je pokopan. Oče delavec Anton, mati Marija roj. Krivograd; brat družbeni delavec Jože Boštjan (gl. čl.), sestra Antonija por. Iskrač. Poročen je bil z uslužbenko Magdo roj. Mihev; hči dr. veterinarske medicine [za male živali] Magda por. Dihpol.

Po osnovni šoli na Prevaljah in šestih razredih gimnazije na Ravnah na Koroškem je končal Šolo za oblikovanje – Oddelek za arhitekturo in slikarstvo v Ljubljani (1959). Zaposlen je bil kot vodja propagande v Železarni Ravne. Od leta 1987 je bil član Društva likovnih umetnikov Slovenije, bil član Saveza udruženja likovnih umetnika Jugoslavije in Association Internationale des Arts Plastiques. Imel je številne samostojne likovne razstave in sodeloval na skoraj petdesetih skupinskih razstavah (1961–1991), v slikarskih kolonijah ter bil vseskozi prisoten na likovnem področju kot znan ustvarjalec in kot upravnik Likovnega salona na Ravnah na Koroškem. Bil je organizator ravenskih slikarskih kolonij (1970–1988), ki jih je podpirala Železarna Ravne in je vanje vključeval tudi domače slikarje amaterje, s čimer je rasla likovna kultura pokrajine. Bil je organizator mednarodnih simpozijev Forma viva (1964–1989), ki si je za material izbrala železo [pobudnik je bil takratni direktor Železarne Ravne Franc Fale, ki je imel poseben odnos do umetnosti in ustvarjal pogoje, da se je kiparska in slikarska umetnost na Koroškem razvijala] in skulpture krasijo vso Mežiško dolino. Bil je tudi član Izvršnega odbora mednarodnega kiparskega simpozija Forma viva Slovenije. Udeleževal se je mnogih slikarskih kolonij in je v Sloveniji in zunaj znan po ciklusih koroških znamenj, domačij, koroške krajine in njene arhitekture. Od njegovih del bodo najbolj ostale v spominu kašče, domačije, skednji, Prežihova bajta in razvaline Šrotneka, narisane z vehementno potezo rjave krede ali s pasteli naslikana koroška znamenja. Tako je prispeval pomemben delež k ohranjanju krajinske kulturne dediščine in avtohtone arhitekture. Kot vodja propagande v Železarni Ravne je oblikoval letake, brošure in postavljal odmevne razstave, ki so z dobro likovno podobo promovirali njene proizvode in tudi v tem pogledu je razširjal dober koroški glas po svetu.

 

Dosežki in bibliografija

Samostojne razstave: Maribor, Salon Rotovž (1961, 1962, 1974), Ravne na Koroškem, Likovni salon (1965, 1974, 1983, 1984, 1987, 1991), Pliberk, Kulturni dom (1966), Velenje, Kulturni dom (1966, 1967), Šoštanj (1968), Črna na Koroškem (1969), Kranj, Galerija Prešernove hiše (1970), Slovenj Gradec, Umetnostni paviljon (1971), Radenci, Steklena dvorana (1973), Rogaška Slatina, Steklena dvorana (1975), Senj, Likovni salon (1975), Velenje, Galerija Ivana Napotnika (1975), Ljubljana, Galerija Delavske enotnosti (1983), Novo mesto (1985), Ljubljana, Vodnikova galerija (1987), Kotlje, Rimski vrelec (1989, 1990), Portorož, Hotel Palace (1990).

Skupinske razstave: Ex tempore, Rogaška Slatina, Dobrna, Maribor (1987); Mednarodno 6. slikarsko srečanje Glažuta; Slikarska kolonija Storžič; Slikarska kolonija Semič (1989); Slikarska kolonija Dovje, Mojstrana (1990); 7. Mednarodna kiparsko-slikarska kolonija Glažuta Pohorje (1990); Slikarka kolonija Dovje, Mojstrana (1991); 8. Mednarodna kiparsko-slikarska kolonija Glažuta Pohorje (1991); Slikarska kolonija SLU Ljubljana, Semič; Ex tempore DLUM, Maribor (1991). Ob razstavah so izšle zloženke in katalogi.

Bibliografija: Partizanske domačije na slovenskem Koroškem. [Koledar]. 1983.

 

Priznanja in nagrade

Bronasta Prežihova plaketa (1980); izredna zlata Prežihova plaketa (1993). 

Viri in literatura

Podatki hčerke Magde in drugi viri. – Razstava Franca Boštjana je uspela. – V: Koroški fužinar, 1962, št. 5–7. – Franc Boštjan je uprizoril tretjo samostojno razstavo. – V: Koroški fužinar, 1962, št. 8 –12. – Andrej Triler: Samorastnik, zvest sebi in svoji pokrajini. – V: Nedeljski dnevnik, 1970, št. 36. – Marjan Kolar: Slikar koroških značilnosti. – V: Dnevnik, 1971, št. 189. – Cene Avguštin: Spremna beseda. – V: Franc Boštjan, Partizanske domačije na slovenskem Koroškem, 1983. – Boštjanove partizanske domačije. – V: Vestnik koroških partizanov, 1983, št. 1–2. – Stanka Godnič: Slikarjevo posvetilo partizanskim domačijam. Franc Boštjan z Raven razstavlja v galeriji DE [v Ljubljani]. – V: Delavska enotnost, 1983, št. 17. – Benjamin Kumprej: Prispevki h Koroškemu biografskemu leksikonu. Franc Boštjan, slikar. – V: Koroški fužinar, 1990, št. 3.  Janko Sušnik: Franc Boštjan slikar (19301999).  V: Večer, 1999, št. 92.  25 let Kulturno društvo koroških likovnikov. 1977–2002. [Katalog]. Ravne na Koroškem, 2002.