Vinko Čibron je živel na Prevaljah in bil zelo predan planinam. Oče orožnik, stražmojster Janko [komandir orožniške postaje v Guštanju (Ravnah) je maja 1930 pripomogel, da so se Prežihov Voranc in njegovi sodelavci pred aretacijo lahko umaknili čez mejo], mati Zofija roj. Pečnik; polbrat Janko in polsestri Mojca por. Bukovec in Cilka por. Sedmak. Poročen je bil z ekonomsko tehnico in računovodkinjo MarijoVero [Majda] roj. Filip; sin strojni tehnik, samostojni podjetnik Jaroš in hči novinarka, urednica, mag. socioloških znanosti Andreja Čibron-Kodrin.
Osnovno šolo je obiskoval na Prevaljah in končal meščansko šolo v Mežici (1940). V obrtni šoli Državne železniške delavnice v Mariboru, tedaj eni najboljših strokovnih šol, se je izučil za ključavničarja (19401943). Po prisilni mobilizaciji v nemško vojsko je bil nekaj mesecev pri pešadiji v Nemčiji in Rusiji ter do konca vojne na minolovcu v Franciji. Po vrnitvi je nostrificiral pomočniški izpit iz strojnoključavničarske stroke, opravil izpit za strojnika (1947) in se vpisal na strojni oddelek Srednje tehniške šole v Ljubljani (1948). Zaposlil se je v Elektrarni Dravograd (19461948) in nato v Železarni Ravne kot strojni tehnik v konstrukcijskem biroju, najprej kot konstruktor, bil vodja skupine konstruktorjev za transport in splošne strojne naprave (od 1961) in vodja investicijsko-konstrukcijskega oddelka v TOZD-u Projektivno izvajalni inženiring (od 1980). Bil je priznan strokovnjak, posebej za rekonstrukcijo in modernizacijo različnih naprav in strojev v železarni. Ves čas svojega dela je bil vključen v samoupravno dejavnost in delo družbenopolitičnih organizacij in bil aktiven v samoupravni interesni skupnosti za vzgojo in izobraževanje. Bil pa je tudi velik ljubitelj narave in predvsem planinstva, dolgoletni član upravnega odbora Planinskega društva Prevalje in vodja odseka za propagando in izletništvo.