Doberšek, Karel,

družbenopolitični delavec;pedagoški delavec;politik;publicist 

Slika 
18.10.1989, Leše, Slovenija 14.09.1964, Prevalje
Kot šolski upravitelj na Lešah in Prevaljah je raziskoval socialne razmere otrok in bil viden borec za pravice delovnega človeka. 

Življenje in delo

Bil je ena vidnejših pedagoških osebnosti na Koroškem.  Oče rudar v leškem rudniku Ignac, mati Julka roj. Slezec. Poročen je bil s Katarino roj. Lutnik; sin univ. dipl. elektroinženir Mirko in hči uslužbenka Mira.

Po osnovni šoli na Lešah in Prevaljah se je odločil za učiteljski poklic in se vpisal na Učiteljišče v Celovcu (1904–1908), kjer mu ni bilo lahko, bil je večkrat lačen kakor sit. Opravil je tudi neobvezni izpit iz slovenščine za utrakvistične šole. Prvo službeno mesto je dobil v Podgorju v Rožu (1908), bil šolski upravitelj na Ojstrici nad Dravogradom (1908–1910), nato v osnovni šoli v Žvabeku in na Suhi, kjer je ostal do plebiscita (1910–1920). Tu ga je dotekla prva svetovna vojna, moral je na fronto. Ko se je vrnil (1918), se je posvetil političnemu delu v boju za pravice Slovencev na Koroškem. Po neuspelem plebiscitu je prišel v domači kraj v šolo na Leše (1920-1925) in tam nadaljeval politično delo ter skrbel za razvoj in napredek kraja in uvajal zadružništvo. Petnajst let je poučeval na Prevaljah (1925-1935) ter se ves čas ukvarjal s tožbami za pravice zatiranih. Kot šolski upravitelj je študiral socialne razmere in njihov vpliv na otroke. Bil je osrednja politična osebnost v socialdemokratski stranki na Prevaljah, oziroma srezu (okraju) in bil viden levičar, borec za pravice delovnega človeka. Vodil je kmetijsko-gospodarske in prosvetne tečaje. Leta 1939 je bil pobudnik celice KP v Podkraju pri Guštanju, kjer so podpisali proglas Zveze delovnega ljudstva Slovenije "Kaj hočemo". Kot državni poslanec predvojne skupščine se je zavzemal za reševanje težav slovenske manjšine v Avstriji in na Primorskem. Vse življenje je posvetil šoli in zadružnemu gibanju. Dolga leta je bil dejaven v prosvetnih društvih, sam je tudi pisal dramska dela, z razpravami, ki jih je objavljal v reviji Popotnik, se je zapisal v zgodovino slovenske pedagoške literature. Dodeljen mu je bil naziv pedagoškega svetnika. Ob okupaciji leta 1941 so ga zaprli in nato z družino izgnali v Srbijo. Po vrnitvi leta 1945 se je posvetil kmetijskemu zadružništvu v Mežiški dolini.

 

Dosežki in bibliografija

 Punt rudarjev na Lešah 1886. - V: Večer, april 1951. - Vpliv socialnih razmer na razvoj otroka na Prevaljah. 1929. – Jamski škrat [igra v rokopisu]. – Pogled v naš svinčeni svet. Rudarjevi spomini. – V: Koroški fužinar, 1952, št. 1–3. – Pionir planinstva na Strojni. – V: Tabor koroških planincev na Plešivcu. Prevalje, 1954. – Prvomajska izpoved ob tihi spremljavi od Raven do Sel. – V: Koroški fužinar, 1961, št. 1–3. – Dedek, povej, povej. – V: Vigred, 1961/1962, št. 1. – Od cokeljc do dilc. Smučarska povest z naših bregov. – V: Koroški fužinar, 1962, št. 1–2. – Prikupna noviteta. Knjiga domačega avtorja [L. Suhodolčan, Deček na črnem konju]. – V: Večer, 1962, št. 6. – Članke je objavljal v časopisju in publikacijah. Viri: Enciklopedija Slovenije. – Karel Doberšek, učitelj: "Učitelj hočem biti". – V: Slavica Pavlič: Sto znamenitih osebnosti v šolstvu na Slovenskem, 2000. – Bogdan Žolnir: Karel Doberšek. – V: Večer, 1959, št. 240. – Franček Gutman: Obisk pri Karlu Doberšku. – V: Vigred, 1959/1960, št. 1. – Franc Sušnik: Karlu Doberšku za sedemdesetletnico. – V: Koroški fužinar, 1960, št. 4–6 [objavljeno tudi v: In kaj so ljudje ko lesovi, 1968 in v: Leše, 2001]. – Franc Sušnik: Karel Doberšek (1889–1964). – Koroški fužinar, 1964, št. 11–12. – Leopold Suhodolčan: Karel Doberšek. – V: Večer, 1964, št. 217 in v: Delo, 1964, št. 254. – Doberšek Karel. – V: Slovenski vestnik (Celovec), 1964, št. 39. – Marjan Kolar: Karel Doberšek, 1889–1964. – Informativni fužinar, 1964, št. 11. – Olga Čerpnjak: Tako se moja mama spominja Karla Doberška. – V: Vigred, 1964/1965, št. 1. – Zmerom se bom spominjala Karla Doberška. – V: Vigred, 1964/1965, št. 2. – Mira Doberšek: Koroški učitelj in njegovi med obema vojnama. – V: Koroški fužinar, 1973, št. 2 in št. 3. – Hedvika Gorenšek: Karel Doberšek, Leše 18. 10. 1889 –Prevalje, 14. 9. 1964. – V: Prevaljske novice 2004/2005, št. 6. 

Priznanja in nagrade

Na rojstni hiši na Lešah je bila ob 115. obletnici Doberškovega rojstva odkrita spominska plošča. 

Viri in literatura

Enciklopedija Slovenije. – Karel Doberšek, učitelj: "Učitelj hočem biti". – V: Slavica Pavlič: Sto znamenitih osebnosti v šolstvu na Slovenskem, 2000. – Bogdan Žolnir: Karel Doberšek. – V: Večer, 1959, št. 240. – Franček Gutman: Obisk pri Karlu Doberšku. – V: Vigred, 1959/1960, št. 1. – Franc Sušnik: Karlu Doberšku za sedemdesetletnico. – V: Koroški fužinar, 1960, št. 4–6 [objavljeno tudi v: In kaj so ljudje ko lesovi, 1968 in v: Leše, 2001]. – Franc Sušnik: Karel Doberšek (1889–1964). – Koroški fužinar, 1964, št. 11–12. – Leopold Suhodolčan: Karel Doberšek. – V: Večer, 1964, št. 217 in v: Delo, 1964, št. 254. – Doberšek Karel. – V: Slovenski vestnik (Celovec), 1964, št. 39. – Marjan Kolar: Karel Doberšek, 1889–1964. – Informativni fužinar, 1964, št. 11. – Olga Čerpnjak: Tako se moja mama spominja Karla Doberška. – V: Vigred, 1964/1965, št. 1. – Zmerom se bom spominjala Karla Doberška. – V: Vigred, 1964/1965, št. 2. – Mira Doberšek: Koroški učitelj in njegovi med obema vojnama. – V: Koroški fužinar, 1973, št. 2 in št. 3. – Hedvika Gorenšek: Karel Doberšek, Leše 18. 10. 1889 –Prevalje, 14. 9. 1964. – V: Prevaljske novice 2004/2005, št. 6. – Marija Suhodolčan Dolenc @ Margareta Jukič: Biografski leksikon občine Prevalje, Prevalje 2005.