Filip, Pavla,

 umetnostna obrtnica

Slika 
15.06.1912, Prevalje, Slovenija 10.02.2009, Slovenj Gradec
Filip Pavla je že kot sedemnajstletno dekle je prevzela vodstvo filé delavnice, ki je bila za mnoge pomembna dejavnost, sodelovala je v študijskem krožku Centra za socialno delo "Čipka kot okras" in vplivala na zanimanje za tovrstno tehniko izdelovanja čipk tudi v današnjem času. 

Življenje in delo

Filip Pavla je živela je na Prevaljah. Oče je bil delavec v Železarni Prevalje, pozneje Donawitzu in nato železničar Štefan Sušnik, mati Jožefa [Pepa] roj. Dobróvnik; brat profesor, kulturno-prosvetni delavec in literarni zgodovinar dr. Franc Sušnik, sestre voditeljica filé tečajev Marija [Micka] por. Lodrant, Terezija por. Ivartnik, strokovna učiteljica ročnega dela, ljubiteljska igralka Justina [Justa] por. Kališnik (gl. čl.) in šivilja Pepka por. Pogorevčnik. Poročena je bila z vaškim stražarjem, knjigovodjem in skladiščnikom Francem Filipom; sinovi ključavničar Božidar, učitelj in vodja podružnične šole Vid in monter toplovodne napeljave Jože, hčerke ekonomska tehnica in računovodkinja Marija Vera [Majda] por. Čibron, trgovka Tadeja por. Krmek, Alenka in Doroteja. Osnovno šolo je obiskovala na Prevaljah in se že v otroških letih naučila izdelovati mrežaste "file" čipke, saj jo je pritegnila njena sestra Micka Lodrant. Na Prevaljah je Pavlo eno leto poučevala Ana Vehar, strokovna učiteljica iz Ljubljane. Pred Pavlo je šolo vodila Micka Lodrant, ki se je poprej eno leto usposabljala v Ljubljani. Kot sedemnajstletno dekle je Pavla Filip prevzela vodstvo filé delavnice, pridružila se ji je kot voditeljica tudi sestra Justa, ki je bila na tem mestu do aprila 1941. Po drugi svetovni vojni se je Pavla zaposlila v mlekarni kmečke zadruge na Prevaljah (1946–1948) in nato v transportnem oddelku v železarni Guštanj (1948–1949). Že pred vojno in po njej je sodelovala v kulturno-prosvetnem društvu, v pevskem zboru [pod vodstvom Stresove oz. Černeca] in bila krvodajalka. Leta 1996 je sodelovala v študijskem krožku Centra za socialno delo "Čipka kot okras" in pod mentorstvom mag. Karle Oder prenašala znanje "necanja" na tečajnice in tako pomembno vplivala na zanimanje za tovrstno tehniko izdelovanja čipk tudi v današnjem času. Skupaj z drugimi je razstavljala "necane" prtičke v Likovnem salonu na Ravnah in na Prevaljah v okviru Jesenskih srečanj, vsakoletne turistične prireditve občine Prevalje. 

Dosežki in bibliografija

 

Priznanja in nagrade

Priznanje za krvodajalstvo, kri je darovala kar 30 krat.  

Viri in literatura

Osebne podatke Pavle Filip zapisala vnukinja Andreja Čibron-Kodrin in drugi viri. – Andreja Čibron: Najbolj luštni čas ali filé tečaj na Prevaljah. – V: Koroški fužinar, 1988, št. 4. – [Andreja Čibron-Kodrin] A. Č.: Mrežasta čipka oživela. – V: Lipov list, 1996, št. 7–8. – [Andreja Čibron-Kodrin] A. Č. : Čipka kot okras. – V: Prepih, 1996, št. 11. – Publikacija Študijskega krožka pri Centru za socialno delo Ravne na Koroškem : Čipka kot okras, 1996.