Forstner, Ivan,

družbenopolitični delavec;glasbenik;kulturni delavec;športni delavec 

Slika 
10.10.1905, Črna na Koroškem, Slovenija 12.11.1975, Prevalje
Ponovno je zbral glasbenike in obnovil tamburaški orkester na Prevaljah in ga vodil do leta 1972; bil je član godbe na pihala in gledališke skupine; večkrat je bil član komisije pri skušnjah za bralno značko v Osnovni šoli Prevalje. 

Življenje in delo

Od leta 1945 je živel na Prevaljah, ker se je vključil v družbeno življenje. Oče rudar Ivan, mati Marija roj. Kotnik. Poročen je bil s trgovsko pomočnico Jerico roj. Repanšek [bila je igralka in članica tamburaškega orkestra na Prevaljah]; sin kulturni delavec in godbenik Ivan Forstner, hčerki trgovska pomočnica Breda in delavka Milena.

Po osnovni šoli je opravil pravosodni tečaj v Ljubljani. Zaposlen je bil v rudniku Mežica (1920–1944), na okrožnem odboru v Mariboru (1945–1949) in Železarni Ravne kot vodja komunalnega oddelka (1949–1962). Sprva je deloval kot pobudnik kulturnega in športnega življenja v Črni na Koroškem. Bil je eden od pobudnikov ustanovitve DPD Svoboda v Črni (1921–1922) in dramske sekcije; bil je igralec in režiser in tudi pisec iger in je redno objavljal svoje prispevke v časopisu Delavska politika. Bil je med ustanovitelji Delavske telovadne enote (1922) in vaditelj ter vodja (1925). Sodeloval je [poleg sedemnajstih atletov iz Slovenije] na prvi delavski olimpiadi v Frankfurtu na Maini (1925). Deloval je tudi na glasbenem področju. V Črni je bil vodja tamburašev, ustanovil je tudi mladinski tamburaški orkester. Pri Svobodi so kmalu ustanovili tudi knjižnico, kjer je bil knjižničar (1931–1941). Prirejal je knjigoveške tečaje in sodeloval pri godbi na pihala do leta 1944, ko je odšel v partizane. Delaven je bil tudi v strokovni organizaciji Zveze rudarjev Jugoslavije, kjer je bil od leta 1933 v upravnem odboru. Ko je leta 1935 oblast razpustila Svobode, so v Črni ustanovili Godbeno društvo Zarja in nato Vzajemnost. Bil je med ustanovitelji odbora Ljudske univerze v Črni. Zelo zgodaj se je vključil v delavsko gibanje in sodeloval v političnih in strokovnih organizacijah. V Črni je bil ustanovni občni zbor gibanja pod imenom Delavsko-kmečki republikanski blok, ki se ga je udeležil tudi Lovro Kuhar - Prežihov Voranc (1924). Po preselitvi na Prevalje (1945) se je takoj vključil v kulturno in družbeno življenje. Obnovil je tamburaški orkester na Prevaljah in ga vodil do leta 1972 ter bil član godbe na pihala in gledališke skupine. Večkrat je bil član komisije pri skušnjah za bralno značko v osnovni šoli Prevalje. Sodeloval je v samoupravnih organih in komisijah v Železarni Ravne.

 

Dosežki in bibliografija

Napisal je nekaj iger, med njimi Črna žena in pesmi: Mladi rudar. – Prodor Svobode v Črni. Kadar so nas najbolj preganjali, smo najbolj igrali … – V: Koroški fužinar 1961, št. 7–12. – Nekaj dogodkov in podatkov iz borb mežiških rudarjev za svoje pravice. – V: Koroški fužinar 1962, št. 1–2 in št. 3–4. 

Priznanja in nagrade

Medalja za zasluge za narod predsednika FNRJ (1962); zlata Gallusova značka ZKO Slovenije (1974); spominsko priznanje za uspešno dolgoletno delo ob 40-letnici zleta Svobod in udeležbo v delavskem kulturnem gibanju ZKPO (1975). 

Viri in literatura

Podatki sina Ivana in drugi viri. – Ivan Forstner. – V: TV-15 Naš tovariš, 1975, št. 50.Marija Suhodolčan Dolenc @ Margareta Jukič: Biografski leksikon občine Prevalje, Prevalje 2005.