Grafenauer, Ludvik,

čebelar;družbenopolitični delavec;kulturni delavec;pedagoški delavec;ravnatelj;športni delavec 

Slika 
12.08.1902, Blače na Zili, Avstrija 25.03.1973, Fram pri Mariboru
Kot učitelj v Šentanelu je spodbujal starše, da pošiljajo otroke naprej v šole; pomagal socialno ogroženim družinam, organiziral prvo krvodajalsko akcijo, spodbujal napredno kmetovanje, vzgajal čebelarje in sadje ter opozarjal lovce na humano lovstvo. 

Življenje in delo

V letih od 1925–1939 je živel v Šentanelu, pozneje v  Framu, kjer je pokopan. Oče kmet Zdravko, mati Magdalena roj. Pipp. Poročen je bil z Marijo roj Sonjak, p. d. Zvónikova z Jamnice nad Prevaljami; sinovi tehnik Ludvik, univ. dipl. elektroinženir Zdravko, dr. prava Božo in hči predmetna učiteljica Danica por. Vrbnjak. Bil je sin trdne kmečke družine in vse svoje življenje narodnozavedni koroški Slovenec.

Gimnazijo je obiskoval v Celovcu in po izgubljenem plebiscitu (1920) je zapustil avstrijsko Koroško in nadaljeval šolanje v Mariboru. Prvo delovno mesto je bilo v Libeličah in nato je bil štirinajst let učitelj v Sv. Danijelu [Šentanelu], kjer je dosegel razširitev takratne enorazredne šole v dvorazrednico in nato v štirirazrednico. Spodbujal je starše, da pošiljajo otroke na nadaljnje izobraževanje [primer Mitja Šipek]. V Šentanelu je režiral igre in igral pri Katoliškem prosvetnem društvu. Pri kmetih je spodbujal napredno gospodarjenje, vzgajal čebelarje in sadjarje ter lovce opozarjal na humano lovstvo. Na socialnem področju se je povezal z delavskimi voditelji v Mežiški dolini in pomagal socialno ogroženim otrokom in družinam. Dosegel je, da je Karel Doberšek, ki je kandidiral za zveznega poslanca, v Šentanelu dobil večino glasov. Moralno podporo pa je dajal tudi svojim rojakom onstran meja. Bil pa je znan tudi kot humorist in njegove šaljive dogodivščine so opisane v Koroškem fužinarju. Po odhodu iz Šentanela je bil šolski upravitelj v Framu pri Mariboru od leta 1939–1941 in 1945–1962. Med drugo svetovno vojno je bil z družino v izgnanstvu v Srbiji, kjer se je povezal s partizani in se leta 1944 priključil ustanovljenemu slovenskemu bataljonu v Sremu [sremska fronta]. V začetku 1945 je bil pri Vukovaru težko ranjen, ujet in zaprt v Zagrebu. Po osvoboditvi je bil organizator kulturnega in političnega življenja v Framu. Vodil je kulturno-umetniško društvo, režiral, igral in bil neumoren knjižničar. Deloval je v krajevnem vodstvu SZDL, bil predsednik Rdečega križa in organiziral prvo krvodajalsko akcijo. Kot dolgoletni tajnik krajevne organizacije Zveze borcev je zbiral zgodovinsko gradivo in bil pobudnik za postavitev spominskih obeležij NOB na framskem območju. Bil je večletni tajnik športnega društva, dolgoletni predsednik Turističnega društva, član lovske družine in planinskega društva.

 

Dosežki in bibliografija

Uprizoritve iger v Šentanelu: Tihotapci, Kmet in fotograf, Krčmar pri Zvitem rogu, Dve teti, Zamorci, K. Zakrajšek: Pri kapelici, J. Špicar: Miklova Zala, F. S. Finžgar: Divji lovec, Naša kri, Tri tičke … 

Priznanja in nagrade

Častni član prosvetnega, čebelarskega in sadjarskega društva v Št. Danijelu nad Prevaljami (1939); krajani Šentanela so se mu ob odhodu oddolžili z umetniško sliko Maksima Gasparija; red zasluge za narod; orden zasluge za narod III. stopnje; medalja za vojne zasluge; red za hrabrost; častni član lovske družine in RK Fram; diploma lovske družine in medalja Zveznega odbora RK (1970); plaketa OF Slovenije (1972). 

Viri in literatura

Uprizoritve iger v Šentanelu: Tihotapci, Kmet in fotograf, Krčmar pri Zvitem rogu, Dve teti, Zamorci, K. Zakrajšek: Pri kapelici, J. Špicar: Miklova Zala, F. S. Finžgar: Divji lovec, Naša kri, Tri tičke …