Golob, Franjo,

slikar;udeleženec NOB 

Slika 
05.04.1913, Prevalje, Slovenija 03.09.1941, Domžale
Franjo Golob je bil ustreljen kot prvi talec umetnik, zelo nadarjen slikar, znan po upodobitvi Popovega Terca in lesorezih N´mav čriez izaro. Po njem se imenuje osnovna šola na Prevaljah. 

Življenje in delo

Frenjo Golob je bil ustreljen kot prvi talec, umetnik v začetku II. sv. vojne; pokopan je v skupni grobnici partizanov v Zlatem polju pri Kranju. Oče mesar Jože [doma iz Novega mesta, z ženo Elizabeto sta se spoznala v času njegovega služenja vojaščine v Pulju, Elizabeta pa je služila pri bogati družini], mati Elizabeta roj. Žaže; brata Jože in Ivan, sestre Marija por. Kalšek, preddelavka Slavica por. Koletnik, šivilja Elizabeta por. Krajnik in frizerka Julka por. Draxler. [V materini družini na Prevaljah sta bila brata Valentin in Ludvik ter sestre Elizabeta, Cilka, Marija in Ida. K Idi, svoji teti in njeni družini Vivod, je večkrat prihajal Franjo Golob na počitnice, v spomin ji je izdelal kipec Jezusa (glina), ki ga hranijo Idin vnuk, Leopold Vivod, žena Rezka, sin Janko in hči Urška]. Rojen je bil v [nekdanji Kugovnikovi] hiši ob Meži v družini s sedmimi otroki.

Obdobje prve svetovne vojne sta Franjo in njegov mlajši brat preživela pri stari materi na Prevaljah in tu je končal prvi razred ljudske šole, njegova družina pa se je preselila v Maribor. Stanovali so v hiši stare matere ob Meži na Prevaljah [sedaj Prikeržnik]. Leta 1919 je zapustil Prevalje in odšel k svoji družini v Maribor in kasneje na Ptuj. Oče je bil zaposlen v mesni industriji in pozneje odšel na svoje; posli so mu propadli in družina je obubožala in oče se je zaposlil pri železnici. Živeli so zelo skromno v hišici ob Treh ribnikih v Mariboru. Preselili so se na Ptuj (1928) in se ponovno vrnili v Maribor (1930). Prvi letnik gimnazije je dokončal na Ptuju, a jo je zapustil in se šel učit podobarsko-zlatarske obrti v delavnico podobarja in pozlatarja Antona Zorattija. Tu se je pokazala njegova nadarjenost za slikanje. Na prvo stran risalnega bloka v prvem letu učenja je zapisal: "Z Bogom začneva danes dne 20. VII. 1927 ter hočem končati z Bogom dne 15. XII. 1931." Zelo dobro je znal opazovati okolico, svinčnik in papir sta postala njegova spremljevalca. Pomagal je mojstru Zorattiju pri prenovitvenih delih v notranjščini ptujske minoritske cerkve in spoznal restavratorski poklic. Opravil je pomočniški izpit. Srečal se je s slovenskim umetnostnim zgodovinarjem in konservatorjem dr. Francetom Stelétom, ki je mladega, nadarjenega in ambicioznega Goloba vzel v zaščito. Po opravljenem pomočniškem izpitu se je decembra odpravil v Ljubljano. V letih 1931–1932 je študiral na Srednji tehniški šoli v kiparskem oddelku pri prof. Francetu Kralju. Tu je spoznal sonarodnjaka Lojzeta Šušmelja s Fale ob Dravi, siroto brez staršev, s katerim ga je odslej vezalo neločljivo prijateljstvo. S štipendijo, ki jo je Franju Golobu priskrbel France Stelé, je šolanje nadaljeval na kiparskem oddelku Umetno-obrtne šole v Zagrebu in pričel tudi slikati. V jeseni leta 1933 se je vpisal na Umetnostno akademijo v Zagrebu in študij dokončal 1937. V času študija je skupaj s prijateljem Šušmeljem bedno bival v podstrešni sobici pri ruskem emigrantu Pavlu Panemarevu na Ilici 31, kar je slikovito opisal Stane Kumar. Tu sta "kovala bodoče načrte, sanjala o Sloveniji in njenih vaseh ter si v srcu prisegala, da ji ostaneta zvesta". Bila sta pobudnika angažiranega društva Gruda, ki je nastalo po vzoru takrat že prepovedane socialno občutljive skupine hrvaških umetnikov "Zemlja" pod vodstvom Krste Hegedušića. V času letnih počitnic je pod vodstvom dr. Franceta Steléta opravljal restavratorsko delo na Dolenjskem in Gorenjskem, ko je starološki kaplan Janez Vider, tudi umetnostni zgodovinar, odkrival freske na fasadi in notranjosti cerkve sv. Florjana v Sopotnici in freske v lopi in notranjosti cerkve sv. Lovrenca nad Zmincem (1934). Naslednje leto je pomagal pri restavratorstvu fresk v božjepotni cerkvi v Crngrobu skupaj z dr. Francetom Stelétom in Matejem Sternenom, slikarjem in banovinskim restavratorjem. Tako se je oddolžil svojemu mecenu za njegovo dobrohotno pomoč pri študiju, hkrati pa odkrival čudoviti svet srednjeveških poslikav in se navduševal za poklic restavratorja. [Iz tega obdobja se je ohranilo deset risb s tušem na pausu, ki so jih odkrili leta 2000 pri pregledovanju enega od skladišč župne cerkve sv. Jurija v Stari Loki]. V letu 1936 je potoval po Italiji in obiskal Papeža Pija 11., o čemer priča dokument. Po diplomi leta 1937 je odslužil vojaščino v Beogradu in Goraždah in ko se je vrnil domov, sta skupaj s Šušmeljem organizirala narodnoobrambni tabor visokošolk v Koblji na Kozjaku in Kobansko društvo. Jeseni leta 1938 se je vpisal kot izredni slušatelj na Univerzo v Ljubljani, na Oddelek umetnostne zgodovine. Ves čas je veliko slikal, blizu mu je bila grafika, zlasti lesorez. V decembru je izdal v Bibliofilski založbi slikarja Mihe Maleša zbirko lesorezov "N'mav čriez izaro". Leta 1939 je odšel na restavratorski tečaj na Akademijo za likovno umetnost na Dunaj in nato opravljal restavratorsko delo v Pokrajinskem muzeju v Mariboru. Nenavadna in nekaj povsem novega je bila razstava Goloba in Šušmelja v Rušah leta 1939, ki je doživela velik uspeh. Zelo rad je prihajal na Koroško, k svoji teti Idi Vivod na Prevalje. Spomnijo se ga, da je vedno hodil okrog z blokom in skiciral. V Slovenskem gospodarju je 31. 1. 1940 objavil svoje risbe [krokije], ki so nastale na Prevaljah in okolici: Štoparjev most, Preganthaus, Štepih, Paverkne z Uršlje gore in Pobič s Strojne in ob vsaki podobi napisal ustrezen verz. Okupacijo je dočakal v uniformi, bil je zajet in nekaj dni zaprt v meljski vojašnici v Mariboru, od koder je pobegnil v Dravograd, kjer se je zaposlil pri firmi Siemens, ki je gradila elektrarno v Dravogradu. Stanoval je pri Klančnikovih v Podklancu pri Dravogradu. Povezal se je s skupino, ki je pripravljala upor proti okupatorju in v Črnečah so ga 22. 8. 1941 aretirali in odpeljali na Prevalje v prostore tedanje šole, od tam v Begunje in ga nato v skupini desetih talcev ustrelili 3. 9. 1941 v Domžalah kot prvega talca umetnika. Prijatelja Lojzeta Šušmelja so ustrelili 23. 6. 1942 v Celju. Franja Goloba uvrščajo med najzanimivejše in najbolj originalne likovne umetnike v času pred drugo svetovno vojno. Označili so ga kot slikarja, grafika in poeta. Ohranjeno je okrog sto njegovih del, ki so raztresena po slovenskih javnih in zasebnih zbirkah.

 

Dosežki in bibliografija

N´mav čriez izaro. 1938. [Zbirka lesorezov, ki jo je slovenska javnost toplo sprejela]. - N´mav čriez izaro. 1999. [Ponatis izdalo Kulturno društvo Mohorjan Prevalje]. – N´mav čriez izaro. Prevalje, 2008. – N´mav čriez izaro. Slikarska mapa. Prevalje, 2008. Dela: Posebno znan je po stvaritvah na Koroškem, kjer so nastala njegova najbolj znana dela [olja na platnu]: Popov terc [vaški siromak, ki so ga nacisti 1941 umorili v Celovcu], Rudarji [leški knapi], Delavska družina, Domačija na Koroškem, Pod klancem, Kosec. 

Priznanja in nagrade

Prevalje so se oddolžile spominu znamenitega rojaka s tem, da so osnovno šolo na Prevaljah leta 1963, ob preselitvi v novo šolsko poslopje, poimenovali po Franju Golobu in leta 2001 v Spominskem parku na Prevaljah postavili njegov doprsni kip, delo akademskega kiparja Radeta Nikolića.  Na Kogelnikovi domačiji v Podklancu pri Dravogradu, kjer je bival leta 1941, so leta 1984 odkrili spominsko ploščo. Koroška galerija likovnih umetnosti je izdala monografijo Franja Goloba z naslovom: Franjo Golob (1913–1941) koroški umetnik  (20149, avtor monografije je Marko Košan.
 

Viri in literatura

Podatki sestre Julke Draksler in drugi viri. – Tone Sušnik: Literarnozgodovinski razgled po Mežiški dolini. Sledovi našega slikarstva in rezbarstva. – V: Koroški fužinar, 1963, št. 8–10, str. 17. – Enciklopedija Slovenije, 16., 2002. – Bibliografija Franja Goloba. [Sestavila Marija Suhodolčan]. – V: Koroški fužinar, 1973 št. 1. – Andrej Ujčič: Franjo Golob. – V: Koroški fužinar, 1973, št. 1. – Jakob Soklič: Moji spomini na Franja Goloba. – V: Koroški fužinar, 1973, št. 1. – Stane Kumar: Franjo Golob – slikar in grafik. – V: Koroški fužinar, 1973, št. 4. – Jože Jurač: "Umetnost mora biti iz naroda zajeta". – V: Koroški fužinar, 1974, št. 1. – Benjamin Kumprej: Franjo Golob. [Diplomska naloga na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani], 1978. – Vigred o Franju Golobu. 1981/1982. – Slikar Franjo Golob – pevec koroške zemlje. Ob 40. obletnici smrti Franja Goloba (1913–1941). – V: Vres Prevalje. Koncertna knjižica – 10. letni koncert, 1981. – Pavle Žaucer – Matjaž: Umetnika – revolucionarja. – V: Koroški fužinar, 1982, št. 3. – Drago Miklavec: Razstava o delu Franja Goloba. [Stalna razstava v Osnovni šoli Franja Goloba na Prevaljah]. – V: TV-15 Naš tovariš, 1983, št. 49. – Franc Keber: Stalna razstava o Franju Golobu. – V: Informativni fužinar, 1984, št. 2. – Drago Miklavec: Odkritje spominske plošče. na Kogelnikovi domačiji v Podklancu pri Dravogradu. – V: Vestnik koroških partizanov, 1984, št. 3–4. – Drago Miklavec: Slikar revolucionar [ob odkritju spominske plošče]. – V: Večer, 1984, št. 211. – Benjamin Kumprej: Manj znani Golob. – V: Koroški fužinar, 1990, št. 3. – Iztok Durjava: Retrospektivna razstava slikarjev Franja Goloba in Lojzeta Šušmelja [v Galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu]. – V: Odsevanja, 1992, št. 21. – Marko Košan: Franjo Golob, Lojze Šušmelj. Katalog razstave Galerije likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu. 1992. – Greta Jukič: Franjo Golob – slikar in restavrator. – V: Koroški fužinar, 1993, št. 1. – Bogdan Žolnir: Franjo Golob. – V: Protifašistični odpor. Koroška od začetka vstaje do konca 1943, 1994. – Greta Jukič: Franjo Golob, 1913-1941. - V: Franjo Golob: N'mav čriez izaro. Prevalje, 1999. - Stanka Vauh: Znamenite osebnosti Prevalj v 20. stoletju. Franjo Golob, dr. Franc Sušnik in Leopold Suhodolčan. [Diplomsko delo na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru], 2002. – Benjamin Kumprej: Franjo Golob [odlomek iz teoretične diplomske naloge]. – V: Prevaljske novice, 2001/2002, št. 3. – Greta Jukič: Razstava neznani znani Franjo Golob. - V: Koroški fužinar, 2004, št. 1. - Jernej Kožar: Še eno uspešno odstiranje tančic neznanega z znanega Franja Goloba. – V: Koroški fužinar, 2004, št. 1. – Greta Jukič: Ob odkritju risb Franja Goloba v cerkvi Sv. Jurija v Stari Loki na Gorenjskem. – V: Prevaljske novice, 2004/2005, št. 6. – Margareta Jukič & Marija Suhodolčan Dolenc: Biografski leksikon občine Prevalje, Prevalje 2005.