Ponovna gospodarska rast

Ponovna gospodarska rast

V začetku 19. stoletja je mesto Pliberk doživelo gospodarski razcvet. Mesto je štelo 187 hiš. Mestna slika se je prilagajala izzivom časa. Zaradi povečanega prometa so leta 1827 porušili ozka mestna vrata.

Leta 1826 so v Libučah odprli dnevni kop premoga. Rjavi premog je bil kakovosten in priljubljen. Premog so od leta 1860 zaradi gospodarske krize kopali le še občasno.

Leta  1859 je družina Metznitz na Štefanhofu uvedla proizvodnjo žganih pijač. Zaradi gospodarske krize in slabega povpraševanja so proizvodnjo leta 1905 ukinili.  V okolici Pliberka sta cvetela težka industrija in rudarstvo. Leta 1770 je na posestvu Michaela Lipitza nastala valjarna. Razvila se je v enega od najpomembnejših, najsodobnejših  in največjih obratov v monarhiji. V obdobju njegovega največjega razcveta ni bilo mostu čez Dravo, zato je leta 1890 11 občin naslovilo peticijo na »visoki koroški deželni zbor« za gradnjo mostu čez Dravo. 11. oktobra 1896 so novozgrajeni most slavnostno predali namenu.

V Heleninem rovu so našli ogromne zaloge svinca. Leta 1896 je v rovu delalo 438 delavcev, leta 1898 jih je bilo zaposlenih  že 523. Dolžina rovov je bila 10 km. Leta 1895 so v Pliberku našteli 35 podjetij in 11 gostiln.

Z upravno reformo za časa cesarja Franca Jožefa I. so na Koroškem uredili okrajna glavarstva in okrajna sodišča. Mesto Pliberk je postalo sedež enega od 29-ih okrajnih sodišč na Koroškem. Z občinskim zakonom je Pliberk postal  občina 17. marca 1849.  Od tega dne naprej v Pliberku volijo župana. S spremembo uprave so 1. septembra 1850 v Pliberku uredili policijsko postajo.

Do leta 1841 v Pliberku ni bilo pošte. Poštni urad je bil na levem bregu Drave, na Rudi. 10. februarja 1841 so Antona Götza iz tega urada pooblastili za zbiranje pošte, 10. marca 1841 pa so uredili lastno pošto.

Na razvoj mesta in območja je močno vplivala izgradnja železnice Celovec–Pliberk–Prevalje–Dravograd–Maribor. Prva prizadevanja za priključitev na železniško omrežje monarhije najdemo v zapisih leta 1836. Januarja 1857 je cesar Franc Jožef I. dodelil koncesijo za gradnjo železnice, že pol leta pozneje se je začela gradnja. Jeseni 1857 je pri izgradnji železnice delalo okoli 3.000 delavcev. 31. maja 1863 so priključek na železniško omrežje zaznamovali s slavnostno prvo vožnjo iz Celovca v Maribor.

Druga polovica 19. stoletja je bila v Pliberku v znamenju velikih  sprememb v družbenem življenju. Tako so po hudih požarih v mestu in okolici ustanovili gasilska društva. V Pliberku je bila »požarna bramba« ustanovljena leta 1869.

1881. leta  je mesto Pliberk dobilo vodovod. Predtem so prebivalci po pitno vodo hodili k vodnjaku pred hišo na Glavnem trgu 4.

 

Pliberška šola, ki je bila prvič omenjena leta 1308, se je preselila v novo poslopje, leta 1914 razširjeno v današnjo obliko. Na podeželju so po letu 1873 ustanovili šole, ki so skrbele za izobraževanje podeželskega prebivalstva.

Leta 1904 so v Pliberku otroke  prvič sprejeli v otroški vrtec.

Majnika leta 1909  je bilo v Pliberku ustanovljeno Katoliško slovensko izobraževalno društvo Pliberk, ki danes deluje kot Slovensko prosvetno društvo »Edinost« Pliberk.  Ob ustanovnem občnem zboru  so ustanovili tudi društveno knjižnico. Istega leta je v Narodnem domu začela uradovati Posojilnica, ki je bila ustanovljena že leto poprej, a v Pliberku ni našla prostora za delovanje.