Hidroelektrarne
Poleg železarstva in rudarstva so se na Prevaljah in njeni okolici razvijale tudi druge gospodarske dejavnosti. Med njimi sta pomembni elektrifikacija in izgradnja hidroelektrarn za dobavo električne energije podjetjem. Prvi so pridobivali električno energijo v premogovniku na Lešah že leta 1896. Leta 1904 so na reki Meži zgradili manjšo vodno napravo s turbino, na katero sta bila priključena dva elektro stroja, s katerima so elektriko prenašali v več kot dva kilometra oddaljeni premogovnik. Dodaten vir električne energije so dobile Prevalje še leta 1910, ko je hidroelektrarno HE Poljana zgradil tudi Franc Lahovnik.
V zgornjem delu Mežiške doline so bile sprva tri manjše hidroelektrarne, ki jih je postavil mežiški rudnik. To so bile HE Topla, HE Žerjav in HE Polena. Prva je bila zgrajena HE Žerjav leta 1899, nato leta 1901 HE Topla in leta 1907 HE Polena. Hidroelektrarne so bile med seboj povezane s 3,3 kV kablom in jih strokovnjaki za energetiko štejejo za naš prvi elektroenergetski sistem. Leta 1910 so zgradili hidroelektrarno v Guštanju, in sicer znotraj guštanjske jeklarne. Naslednje leto (1911) so zgradili hidroelektrarno tudi v Črni. Istega leta so zgradili HE Glančnik, nato leta 1912 dizelsko elektrarno Žerjav, HE Pustnik leta 1917, leta 1925 termoelektrarno Žerjav in leta 1936 HE Torče pri Mežici. Leta 1912 je svojo hidroelektrarno na reki Meži pri Podklancu zgradil Gustav Goll.
Danes je na območju občine Prevalje ohranjena samo še stavba nekdanje Hobrove elektrarne iz začetka 20. stoletja.
Viri: Fras Stanislav, Valenčič Boris, Razvoj elektrifikacije Slovenije do leta 1945, Ljubljana, 1976; Oder Karla, Občina Ravne na Koroškem, Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja, Ljubljana, 1992, str. 203, 204; Osojnik Miroslav, Elektrifikacija, V: Gospodarstvo in tehniška dediščina Koroške, Ravne na Koroškem, 2000, str. 92–99.