V drugi polovici 15. stoletja je bila Koroška na velikih preizkušnjah. Prva preizkušnja so bili Turki, ki so v to deželo vdirali bodisi preko gorskih prelazov v Karavankah bodisi mimo Dravograda v Mežiško dolino. Na njihovo nevarnost so 14. 6.1469 Baltasar Weispriach, Sigmund Kreutzer in Wolfgang Guštanjski opozorili šentpavelskega opata Janeza. Z opozorilom, da nameravajo v deželo vdreti Turki, so mu tudi ukazali, da se nato s svojimi ljudmi pripravi. Turki so se septembra 1473 utaborili na ravnini pred farno cerkvijo Device Marije v Farni vasi. V tem času so pobijali, zažigali in za sabo pustili razdejanje. Da bi se v prihodnje bolje zaščitila pred nenapovedanimi vpadi Turkov, je dežela Koroška na ugodnih delih koroško-kranjske in koroško-štajerske deželne meje organizirala obrambo in ob najpomembnejših prelazih in stičiščih na deželni meji postavila posebne zapore oziroma fortifikacijske linije. Takšna obrambna linija je bila postavljena od Šrotneka preko Preškega vrha do gradu Javornik in jo je sestavljal niz malih utrdb, ki so bile večinoma lesene, razen zidanih taborov pri cerkvah sv. Mohorja in Fortunata na Šrotneku in sv. Marjete v Kotljah. Med ljudmi se je za obrambno linijo uveljavilo ime »turške šance«. Leta 1683 so v naše kraje ponovno vdrli Turki in še zadnjič oblegali Dunaj.
Naslednja preizkušnja so bili madžarski vpadi: od leta 1480, ko se je cesar Friderik zapletel v vojno s kraljem Matijo Korvinom, do leta 1490, ko je slednji umrl. Leta 1704 so zaradi upornih Madžarov, ki so prodrli vse do Ptuja, na Koroškem obnovili sistem turških šanc pri Guštanju.
Vir: Stiftsarchiv St. Paul/im Lavanttal, Urkunde St. Paul, Nr. 569, Völkermarkt, 14.6.1469; KPM Ravne, Srednji vek – Mlinarič, Izvleček listine, 29. 11. 1482; Dolinšek Maks, Tri doline v koroški zgodovini, 720 let Ravne na Koroškem. Ravne na Koroškem, 1968, str. 80–83; Fister Peter, Arhitektura slovenskih protiturških taborov, Ljubljana, 1975, str. 184; Oder Karla, Kulturna dediščina Koroške – njen pomen za regijo. Etnologija in regije: Koroška. KGSED, Ljubljana, 2007, str. 127-128; Oder Karla, Utrinki iz preteklosti. Zgodovinske podobe, V: 750 let Ravne na Koroškem, Ravne na Koroškem, 1998, str. 23; Mitheilungen der K. K. Central Commission, zur Erforschung und Erhaltung der Kunst und Historischen Denkmale, Jahrgang 7, Neue Folge, Wien, 1881, str. LXXVIII; Johann Reiner, Wallschanzen bei Guttenstein in Kärnten,V: Carinthia I, Jahrgang 71, 1881, str. 50-57.