V čas prve polovice 19. stoletja segajo začetki organizirane zdravstvene službe na obravnavanem območju. Verjetno je na Lešah že v tridesetih ali štiridesetih letih 19. stoletja delovala bratovska skladnica, ki je delavcem iz blagajne, v katero so sami redno plačevali prispevke od zaslužka, izplačevala boleznine in pokojnine ter pokrivala stroške zdravljenja. Uradno so jo ustanovili 3. julija 1858, likvidirali pa leta 1935.
Zaradi potreb so v času največjega razmaha leškega premogovnika v letih med 1854 in 1860 zgradili bolnico. Imela je tri bolniške sobe s prostorom za dvajset bolnikov, sobo za bolniškega strežnika in preiskovalno sobo. Na zahodni strani so bili še prizidki: pralnica, stranišča, kuhinja in mrtvašnica. Bolnica zaprtega tipa je sprejemala samo leške rudarje in njihove svojce. Oskrbo so imeli brezplačno, hrano so prinašali bolnikom iz bližnje restavracije, perilo pa so morali imeti svoje. Največ bolnikov se je tu zdravilo leta 1919, ko je razsajala griža. Zdravnik je v bolnico prihajal po potrebi, izmenično s Prevalj in iz Črne, in sicer do leta 1919, ko so bolnišnico zaprli. Po zaprtju premogovnika so stavbo prodali in kupci so v njej uredili stanovanja. Na vzhodnem delu stavbe je spominska plošča, ki jo je leta 2003 odkrilo Kulturno društvo Leše.
Vir: Keber, Katarina, Die Bergleute des Kohlenbergwerks Leše (Liescha) bei Prevalje (Prävali), V: Carinthia I: Mittheilungen des Geschichtsvereines für Kärnten, Jg. 203 (2013), str. 277–291. Mohorič, Ivan, Zakaj na Prevaljah takrat niso zgradili martinarne. Koroški fužinar 1954, št. 3-4, str. 55–62; Oder, Karla, Občina Ravne na Koroškem, Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja, Ljubljana, 1992, str. 27-31.