1860 - Valentin Ocvirk PESEM OD PREVALŠKE DRUŽINE (Das Lied einer Familie von Preväli)

1860 - Valentin Ocvirk PESEM OD PREVALŠKE DRUŽINE (Das Lied einer Familie von Preväli)

1.
Luba prevaljška družina,
k'k zaj žavostno počiva!
Štuo pa nešer kane vie,
ka da devati kna smie.

2.
Prevalani so se štimvali,
ko so devat droč začeli;
ojo, ojo, k'k še zaj bo,
ko droč deva nimajo!

3.
Vejke vone so svužili,
nobel sukne so nosili,
kiri je mev gnarjev kaj,
je vohko pelu dečvo v raj.

4.
Radi so se tuj ženili,
h čiram pavrškim hodili,
vsak bi biv rad babo mev,
kekam jo bo pa zaj kaj dev!

5.
Babe so se t'k nosile,
k'ker frave so hodile,
košato janko g'r na r…,
da že ne more v cirkov prit.

6.
Kramarji so se smejali,
tam so vohko vse predali,
k'd'r je bil geltak dan,
se je znašu vsak kramar tam.

7.
Po petnajst praču so kupovale,
vse na r… so nabasale,
zaj pa janke skrivajo,
ko dedi deva nimajo.

8.
Ani so saj štuo ugenili,
da se kniso oženili,
kiri pa ožejen kni,
se vohko nasmeji.

9.
Žavostno je srce moje,
ko pogvadam znance svoje,
vsaki ti bara sem no taj,
ke bom duobo devo zaj.

10.
Z mojga srca vam štuo voušem,
saj nobenga kane favšem,
Buoh le daj en taki čas,
dosti deva droč za vas.

11.
Kovači so pa štako djali,
da smo pesmi mi skvadali,
šesto sim po zvožu jes,
da vam bo za 'n krače čes.

12.
Da bi bili zdravi noj vesieli,
ko mo šeto pesem peli,
kiri bo šeto pesem pev,
zatuo grieha kne bo mev.

13.
Štirje smo tam kup stali,
ko smo šesto pesem pisali,
kiri bi pa rad vedu štuo,
bi biv pa taj prešu cuo.

14.
Babe so tuj zravnoj stale,
na ves gvas so se smejale,
šete tri babe in en puop,
pa nas je bovo osem kup.

15.
Vuka Štefan je štuo pisu,
se je smeju ino kisu,
dore vole noj vesiev,
jen tobak je zravn kadiv.

16.
Ko je šeto pesem že popisu,
sa ja nomavo še obrisu,
je pa reku: zaj le cuo:
smo pa kar zapeli jo.


Dieses Lied des Volksschriftstellers Valentin Ocvirk aus Breznica entstand als eine Reaktion auf die erste ernsthafte Krise der Hammerwerke in Prevalje (Prävali). Die Variante des Liedes stammt aus dem Nachlass von Dr. Franc Sušnik.