Gornikov križ, Kapelica na polju in Kapelica pod sv. Barbaro.
V 2. polovici 17. stoletja je med prebivalci Podjune in Labotske doline kosila kuga in se kot po čudežu izognila Mežiški dolini, o čemer priča zapis v guštanjski župnijski kroniki, da naj bi pri beljenju cerkve sv. Egidija v Križevi kapeli odkrili napise hvaležnosti Bogu, ker da je kraju prizanesel s kugo. Ponovno je ta bolezen kosila v tej okolici že okrog leta 1710, kar je povzročilo zaprtje koroških deželnih meja proti Štajerski. Kljub varnostnim ukrepom pa se je kuga razširila tudi v Mežiško dolino in kosila med njenimi prebivalci do leta 1716. Da bi se obvarovali pred to epidemijo, so prebivalci postavljali tudi kužna znamenja, zidane kapelice in križe.
GORNIKOV KRIŽ
Eno izmed takšnih je Gornikovo znamenje oziroma križ. Izvira iz 18. stoletja, je zidano, pokrito s štirikapno streho iz šitlnov in stoji na razpotju nad Šentanelom. V znamenju sta poleg razpela upodobljena tudi sv. Anton in sv. Florijan, ki velja za zaščitnika pred naravnimi in drugimi nesrečami.
KAPELICA NA POLJU
Poleg prej omenjenega križa izvira iz tega obdobja tudi kapelica na polju. Je baročno slopno znamenje iz 18. stoletja in stoji ob poljski poti, jugovzhodno od šole Franja Goloba na Prevaljah. Sodi med redka še ohranjena baročna znamenja na Koroškem. Prekriva jo lesena piramidasta streha. Vse fasade so členjene s po dvema polkrožno zaključenima nišama, ki sta razvrščeni druga nad drugo. V zgornjih nišah so naslikane podobe sv. Janeza, sv. Luke, sv. Marka in sv. Mateja, medtem ko so v spodnjih nišah upodobljeni svetopisemski prizori, škof Slomšek in Kristus na Križu. Okrog kapelice je nizka žična ograja, ob njej je postavljena klop, na kateri radi posedijo otroci in starejši sprehajalci iz bližnjega doma starostnikov.
KAPELICA POD SV. BARBARO
Kapelica ob mostu čez Mežo ob krožišču je veliko slopno znamenje in izhaja verjetno iz 18. stoletja. Zaradi spreminjajočega se prostorskega razvoja so kapelico večkrat prestavili. Leta 2005 sta jo obnovila Stanko in Blaž Lodrant. Zgornje niše so poslikane s svetopisemskimi podobami. V spodnjih nišah so iz železnih palic oblikovani štirje evangelisti, Luka, Matej, Marko in Janez.
Vir: KPM Ravne, Fond Biseri naše kulturne krajine, Občina Prevalje, Kapele in znamenja; Dolinšek, Maks, Tri doline v koroški zgodovini, 720 let Ravne na Koroškem. Ravne na Koroškem, 1968, str. 88-94.