Razvoj premogovništva in industrije
Mežiška dolina je od 14. do 18. stoletja postopoma prehajala iz obrtniškega kovaštva v industrijsko železarstvo. V 14. stoletju so omenjene prve kovačije v Guštanju, leta 1620 je prve fužine v Črni postavil Melhior Puezt. Pol stoletja kasneje so v pogorju Pece iskali in pridobivali svinec. V drugi polovici 18. stoletja se je tudi v drugih krajih Mežiški dolini začela prebujati industrija, razvijala sta se tudi z njo povezana rudarstvo in premogovništvo.
Rudarjenje na Lešah sega v leto 1808, ko je imel Jožef Seifert na Lešah tri kope svinčene rude. Blaž Mayer pa je nekaj let zatem tu odkril nahajališča rjavega premoga. Svoje kope rjavega premoga je že leta 1822 prodal rodbini Rosthorn. Ti so uporabljali leški premog v svoji železarni na Prevaljah. Premogovništvo se je razvilo tudi na Holmcu, kjer so leta 1858 grofje Thurn začeli izkoriščati ta naravni vir za energetske potrebe železarne – jeklarne in pudlarne v Guštanju.
Na Prevaljah so bratje Rosthorn v dvajsetih letih 19. stoletja zgradili cinkarno, jo po nekaj letih ukinili in se usmerili v železarstvo. Sredi tridesetih let sta tu obratovali sodobna pudlarna po angleškem vzoru in prva tovarna železniških tirnic v takratni monarhiji. August Rosthorn in Josef Schlegel sta uspešno vpeljala uporabo rjavega premoga v proces pudlanja, kar je bila pomembna prelomnica v metalurškem postopku za vso Evropo.
Gospodarske razmere so podjetje silile v vključitev v koncern Alpinske montanske družbe, ki je na Prevaljah postopoma zmanjševala proizvodnjo in jo leta 1899 dokončno opustila.
Poleg železarstva in rudarstva so se na Prevaljah in njihovi okolici razvijale tudi druge obrtne in industrijske panoge. V senci velike železarne so delovali obrtni kovači, podkovači, piloseki in drugi obrtniki. V bližini današnje tovarne lepenke je že leta 1865 stal obrat za predelavo smrekove skorje, ki ga je konec 19. stoletja Franc Lahovnik preusmeril v tovarno bele lesovine. Za potrebe gospodarstva so že konec 19. stoletja postavili prve obrate za pridobivanje električne energije, po prvi svetovni vojni pa je v Mežiški dolini deloval prvi elektro sistem na Slovenskem.
Železarna je postavila Prevalje na zemljevid Evrope, železnica med Celovcem in Mariborom, dograjena leta 1863, pa jih naredila za prometno vozlišče doline, z industrijskimi tiri povezano z gospodarskimi središči v dolini.