Tekmovalci za bralno značko so morali ob branju vsakega proznega dela pisati zapiske. Za vsako stopnjo posebej je bilo določeno, kaj so morali zapiski vsebovati. Oddaja zapiskov je pomenila prijavo kandidata. Če poročilo ni bilo ustrezno, ga je mentor, učitelj slovenskega jezika ali razredni učitelj, zavrnil oziroma sprejel po izboljšavi.
Preizkus vseh prijavljencev so opravili pod vodstvom učitelja slovenskega jezika v obliki pogovora o prebranih knjigah pred komisijo na šoli, predstavniki šolskega odbora in družbenih organizacij. Med pogovorom so vodili zapisnik, ki so ga z zapiski učencev shranili v šolskem arhivu. Po uspešno opravljenem javnem nastopu so učenci prejeli izkaznico in ustrezno osvojeno značko v obliki kovinskega kvadratka s Prežihovim portretom, za katerega je osnutek pripravil akademski slikar Karel Pečko. Značka naj bi se praviloma podeljevala na dan Prežihove smrti, 18. februarja, vendar je bila prva podelitev zaradi kratkega pripravljalnega časa izpeljana šele ob koncu šolskega leta 1961.
Prva »skušnja« za bralno značko je bila v nedeljo, 21. maja 1961, ob 11. uri na Osnovni šoli Prevalje. Prva deseterica tekmovalcev, ki je osvojila Prežihovo bralno značko, je bila iz šestega, sedmega in osmega razreda prevaljske osnovne šole.
V 6. razredu so Prežihovo bralno značko osvojili učenci Ivan Božič, Vojko Bračko, Maks Murko, Jože Pečovnik, Franc Potočnik in učenka Vera Ukman; v 7. razredu učenki Marija (Marička) Hancman, Lenka Ramšak in učenec Pavel Kobovc; v 8. razredu pa je značko prejela učenka Ana Valente.