wo der Herzog Bernhard von Spanheim den Ritter Ulrich von Liechtenstein mit den Worten  »Buge waz primi gralva Venus!« begrüßte („Gott zum Gruß, königliche Venus!“).

Am Anfang der tausendjährigen Entwicklung der slowenischen Schriftkultur stehen die Freisinger Denkmäler, die zwischen 972 und 1039 in Oberkärnten im Mölltal oder am Lurnfeld entstanden. Sie sind die älteste Niederschrift in slowenischer Sprache und auch die älteste erhaltene Niederschrift einer slawischen Sprache im europäischen Westen.

Med letoma 1964 in 2014 je na Ravnah na Koroškem potekalo več kiparskih simpozijev Forma viva. Domači in tuji umetniki so ustvarjali skulpture iz železa in jekla, dveh materialov, ki sta značilna za industrializirano Mežiško dolino. Skulpture so potem postavili v krajih Mežiške doline. Tri stojijo tudi v  občini Prevalje. 

Leta 1953 so na Ravnah na Koroškem s postavitvijo vodnega kladiva – repača na prostem zaznamovali ustanovitev Delavskega muzeja na Ravnah. Od leta 1966 pa do leta 1991 je deloval kot enota takratne Študijske knjižnice Ravne na Koroškem. Leta 1991 je postal samostojni zavod in se leto pozneje preimenoval v Koroški muzej Ravne na Koroškem. Leta  2002  se je Koroški muzej Ravne na Koroškem združil z nekdanjim Koroškim pokrajinskim muzejem Slovenj Gradec (pred tem Muzej ljudske revolucije) v enoten zavod z imenom Koroški pokrajinski muzej, z dvema poslovnima enotama – v Slovenj Gradcu in na Ravnah na Koroškem. Danes je Koroški pokrajinski muzej muzejska ustanova, v kateri so združeni štirje muzeji – Muzej Dravograd, Muzej Radlje ob Dravi, Muzej Ravne na Koroškem in Muzej Slovenj Gradec.

Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem je naslednica nekdanje Študijske knjižnice, ki je bila ustanovljena 3. marca 1949. V njenem sklopu sta delovala tudi Likovni salon in Delavski muzej. Danes je splošna knjižnica, namenjena najširšemu krogu uporabnikov, in osrednja območna knjižnica za Koroško. 

Začetki Koroškega okteta, ki deluje v okviru Kulturnega društva Prežihov Voranc Ravne na Koroškem, segajo v leto 1959, ko so se štirje možje prvič skupaj zapeli. Naslednje leto so že nastopili pred domačim občinstvom. Nato so se jim pridružili še štirje pevci in iz kvarteta je 29. marca 1961 uradno nastal oktet, ki ga je vodil Viktor Krivec in za njim Josip Petrun. Leta 2011 pa je praznoval 50-letnico delovanja. 

Oktobra 1964 je znan slovenski in koroški skladatelj ter glasbeni pedagog Luka Kramolc, doma iz Šentanela, ustanovil moški pevski zbor Šentanelski pavri. Vodenje zbora je zaupal domačinu Mitji Šipku. Po upravni plati pa je zbor vodil do leta 2012 Franc Vauh, ki je bil tudi zbiralec starih ljudskih pesmi. Od leta 2012 naprej vodi zbor Ferdo Piko. Zbor ohranja tradicijo petja koroških ljudskih pesmi brez notnega zapisa, kot so peli pred 100 in več leti. Njegova posebnost je ubrano petglasno moško petje, imenovano tudi »na tretko«, pri čemer del pevcev poje svojo lastno melodijo, ki je višja od melodije prvega tenorja. 

V gradivu franciscejskega katastra za Koroško iz leta 1827 so bile evidentirane in popisane naslednje katastrske občine, ki so bile na ozemlju današnje občine Prevalje: Prevalje, Farna vas, Zagrad, Leše, Stražišče, Breznica, Suhi Vrh, Št. Danijel, Poljana, Lokovica, Dolga Brda in Belšak. 

Po letu 1855 so tudi na Prevaljah odprli bolnišnico kot priključek obratni ambulanti, namenjeno za prevaljske fužinske delavce. Prostorsko je obsegala eno bolniško sobo s petimi posteljami kot stacionarij. Obe bolnišnici (na Lešah in Prevaljah), kjer je delal prevaljski zdravnik, so opustili po prvi svetovni vojni.

Od leta 1850 je Mežiška dolina sodila v sklop Okrajnega glavarstva Velikovec in v Sodni okraj Pliberk. Na območju Prevalj so se v 19. stoletju izoblikovale tri občine: Farna vas, Prevalje in Št. Danijel pri Pliberku. Medtem ko sta se prvi dve po vsej verjetnosti združili v enotno občino Prevalje že v drugi polovici 19. stoletja, pa se je slednja obdržala do 30-tih let 20. stoletja, ko so jo priključili Prevaljam. Takšna upravna ureditev je trajala do koroškega plebiscita, ko je bil sedež okrajnega glavarstva Velikovec prenesen na Prevalje, kakor tudi okrajno sodišče v Pliberku. 

V čas prve polovice 19. stoletja  segajo začetki organizirane zdravstvene službe na obravnavanem območju. 

Zaradi potreb so v času največjega razmaha leškega premogovnika v letih med 1854 in 1860 zgradili bolnico. Imela je tri bolniške sobe s prostorom za dvajset bolnikov, sobo za bolniškega strežnika in  preiskovalno sobo. Na zahodni strani so bili še prizidki: pralnica, stranišča, kuhinja  in mrtvašnica. Bolnica zaprtega tipa je sprejemala samo leške rudarje in njihove svojce. Zdravnik je v bolnišnico prihajal po potrebi, izmenično s  Prevalj in iz Črne, in sicer do leta 1919, ko so bolnišnico zaprli. 

Šola v Farni vasi je pričela delovati že pred letom 1819. V njej je pouk potekal do konca prve svetovne vojne, ko so jo ukinili, učence pa prešolali na Prevalje.

V knjigah je ves svet, v njih so skriti tudi domišljijski svetovi, knjige zbližujejo, nagovarjajo in razveseljujejo. 

Anton Martin Slomšek, rojen kot Anton Slomšek, slovenski rimskokatoliški duhovnik, škof, pisatelj, pesnik, pedagog in svetnik je bil rojen 26. novembra 1800 v Uniše,  umrl 24. septembra 1862 v Mariboru.

Josip Stritar, slovenski pesnik, pisatelj, dramatik, kritik in prevajalec je bil rojen 6. marca 1836 v Podsmreki pri Velikih Laščah, umrl 25. novembra 1923v Rogaški Slatini.

Josip Murn (s psevdonimom Aleksandrov), slovenski pesnik je bil rojen 4. marca 1879 v Ljubljani, umrl 18. junija 1901 v Ljubljani.

Mirko Kunčič, slovenski mladinski pesnik in pisatelj je bil rojen 12. decembra 1899 v Lesceh  na Gorenjskem, umrl 3. decembra 1984 v Buenos Airesu v Argentini.

Ivan Potrč, slovenski pisatelj, dramatik in urednik je bil rojen 1. januarja 1913 v Štuki pri Ptuju, umrl 12. junija 1993 v Ljubljani.

Peter Butkovič, psevdonim Domen, slovenski ugankar, pisatelj, prevajalec, urednik in ilustrator je bil rojen 22. februarja 1888 v zaselku Škrlje, Sovodnje pri Gorici, umrl 27. februar 1953 v Sovodnje pri Gorici.

Janez Vajkard Valvasor (nemško Johann Weichard Valvasor, Freiherr zu Galleneck und Neudorff, Herr zu Wagensperg und Liechtenberg), kranjski plemič, polihistor, član Kraljeve družbe je bil rojen maja (krščen 28. maja), 1641 v Ljubljani, umrl 16. novembrom 1693 v Krškem.

Jože Moškrič, dramatik, pesnik in narodni heroj je bil rojen, 2. marca, 1902 v Polici, umrl v Grosuplju, 22. februarja 1943.

Feliks Anton (Janez Demascen) Dev, slovenski pesnik, prevajalec in urednik je bil rojen 15. januarja 1732 v Tržiču, umrl 7. novembra 1786 v Ljubljani.

Bogomir Magajna, slovenski pisatelj, zdravnik in urednik je bil rojen 13. januarja 1904 v Gornje Vreme, umrl 27. marca 1963 v Ljubljani.

Alojz Gradnik, slovenski pesnik, sodnik in prevajalec je bil rojen 3. avgusta 1882 v Medani v Goriških Brdih, umrl 14. julija 1967 v  Ljubljani.

Primož Trubar, tudi Truber, avtor prvih tiskanih knjig v slovenskem jeziku, protestantski duhovnik in prevajalec je bil rojen  8./9. junija 1508 v Raščici pri Turjaku, umrl 28. junij 1586 v Derendingenu pri  Tübingenu v Nemčiji.

Branka Jurca, slovenska pisateljica in pedagoginja je bila rojena 24. maja 1914 v Koprivi na Krasu, umrla 6. marca 1999 v Ljubljani.

Jovan Jovanović Zmaj, srbski pisatelj, urednik in zdravnik je bil rojen 24. novembra 1833 v Sremski Kamenici, umrl 3. junija 1904 v Sremski Kamenici.

Josip Ribičič, slovenski učitelj, pisatelj, dramatik in urednik, je bi rojen 3. novembra 1886 v Baški na otoku Krku, umrl je 7. junija 1969 v Ljubljani.

Karel Prušnik, partizansko ime Gašper, politični delavec in publicist, je bil rojen 1910 v Lepeni pri Železni Kapli, umrl 1980 v Ljubljani.

Beno Zupančič, slovenski pisatelj, publicist in politik je bil rojen 22. marca 1925 v Sisku (Hrvaška), umrl 28. avgusta 1980 v Ljubljani.

Leopold Suhodolčan, slovenski pisatelj je bil rojen 10. avgusta 1928 v Žireh, umrl 8. februarja 1980 na Golniku, pokopan na Prevaljah.

Igo Gruden, slovenski pesnik in pravnik je bil rojen 18. aprila 1893 v Nabrežini pri Trstu, umrl 29. novembra 1948 v Ljubljani.

Boris Kidrič, slovenski komunist, politik, prvoborec in narodni heroj je bil rojen 10. aprila 1912 na Dunaju, umrl 11. aprila 1953 v Beogradu.

Ferenc Móra, Madžarski pisatelj, muzeolog in novinar je bil rojen 19. julija 1879 v Kiskunfelegyhaza, umrl 8. februarja 1934 v Szegedu. 

Ivan Tavčar, slovenski pisatelj je bil rojen 28. avgusta 1851 v Poljani nad Škofjo Loko, umrl 19. februarja 1923 v Ljubljani.

Franc Ksaver Meško, slovenski rimskokatoliški duhovnik in pisatelj je bil rojen 28. oktobra 1874 v Gornji Ključarovci, Avstro-Ogrska, umrl 11. januarja 1964 v Slovenj Gradcu.

Pavel Golia (psevdonim Pavel Ludovikov), slovenski častnik, pesnik in dramatik je bil rojen 10. aprila 1887 v Trebnjem, umrl 15. avgusta 1959 v Ljubljani.

Valentin Vodnik, slovenski duhovnik, frančiškan, pesnik, prevajalec, razsvetljenec, jezikoslovec, učitelj, novinar in urednik je bil rojen 3. februarja 1758 v Zgornji Šiški pri Ljubljani, umrl 8. januarja 1819 v Ljubljani.

Janko Kersnik, slovenski pisatelj, politik in notar je bil rojen 4. septembra 1852 na Brdu pri Lukovici, umrl 28. julija 1897 v Ljubljani.

Fran Milčinski (psevdonim Fridolin Žolna), slovenski pravnik, pisatelj in dramatik je bil rojen 3. decembra 1867 v Ložu, umrl 24. oktobra 1932 v Ljubljani.

Anton Aškerc,  (psevdonim Gorazd), slovenski pesnik, duhovnik in arhivist je bil rojen 9. januarja 1856 v Globokem pri Rimskih Toplicah, umrl 10. junija 1912 v Ljubljani.

Oton Župančič, slovenski pesnik, dramatik, prevajalec in urednik revije Ljubljanski zvon je bil rojen 23. januarja 1878 v Vinici v Bela krajina, umrl 11. junija 1949 v Ljubljani.

Karel Destovnik Kajuh, s partizanskim imenom Kajuh, slovenski pesnik, prevajalec in narodni heroj je bil rojen 21. decembra 1922 v Šoštanju, umrl 22. februarja 1944 v Žlebniku pri Belih Vodah.

Dragotin Kette, slovenski pesnik je bil rojen 19. januarja 1876 na Premu pri Ilirski Bistrici, umrl 26. aprila 1899 v Ljubljani.

Srečko Kosovel, slovenski pesnik, kritik in publicist je bil rojen 18. marca 1904 v Sežani, umrl 27. maja 1926 v Tomaju.

Miško Kranjec, slovenski pisatelj in urednik je bil rojen 15. septembra 1908 v Veliki Polani, umrl 8. junija 1983 v Ljubljani.

Cicibanova bralna značka se podeljuje po vsej Sloveniji od leta 1966.

Simon Gregorčič, slovenski pesnik in duhovnik je bil rojen 15. oktobra 1844 v  Vrsnem pri Kobaridu, umrl 24. novembra 1906 v Gorici.

Anton Ingolič, slovenski pisatelj, profesor in urednik, je bil rojen 5. januarja  v Spodnji Polskavi pri Slovenski Bistrici, umrl 11. marca 1992 v  Ljubljani.

Fran Miklošič, slovenski filolog, jezikoslovec in slavist je bil rojen  20. novembra 1813 v Radomerščaku pri Ljutomeru, umrl 7. marca 1891 na Dunaju.