Od leta 1850 je Mežiška dolina sodila v sklop Okrajnega glavarstva Velikovec in v Sodni okraj Pliberk. Na območju Prevalj so se v 19. stoletju izoblikovale tri občine: Farna vas, Prevalje in Št. Danijel pri Pliberku. Medtem ko sta se prvi dve po vsej verjetnosti združili v enotno občino Prevalje že v drugi polovici 19. stoletja, pa se je slednja obdržala do 30-tih let 20. stoletja, ko so jo priključili Prevaljam. Takšna upravna ureditev je trajala do koroškega plebiscita, ko je bil sedež okrajnega glavarstva Velikovec prenesen na Prevalje, kakor tudi okrajno sodišče v Pliberku. Po plebiscitu leta 1920 so bili h Kraljevini SHS z razmejitvijo priključeni še deli občin Bela (območje Koprivne), Bistrica pri Pliberku (Podpeca in Podkraj), Libuče (Belšak, Dolga Brda, Lokovica in Lom), Ojstrica (vsa naselja razen Rabštanja in Šent Lovrenca) in šele leta 1922 del občine Libeliče.
Vir: Fischer, Jasna (gl. ur.), Slovenska novejša zgodovina, knjiga 1 in 2, Ljubljana, 2005, str. 177, 196–198, 215–222; Oder, Karla, Po poteh koroške kulturne dediščine Občine Prevalje in Mestne občine Pliberk, Prevalje, 2006, str. 67; Oder, Karla, Občina Ravne na Koroškem, Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja, Ljubljana, 1992, str. 19; Spezialortsrepertorium von Kärnten, Wien, 1918, str. 80.