Posebno poslanstvo Doma: izobraževanje v slovenskem jeziku in spodbujanje sožitja

Posebno poslanstvo Doma: izobraževanje v slovenskem jeziku in spodbujanje sožitja

Vodilo Doma prosvete Sodalitas v Tinjah je, da skuša s svojim izobraževalnim programom v slovenskem jeziku nagovarjati še posebno pripadnike slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Poleg posredovanja strokovnih vsebin želi pomagati ohraniti slovenski jezik na južnem Koroškem.[1] Pogled v preteklost kaže, da so prireditve Doma tako pred drugo svetovno vojno kakor tudi v prvih dveh desetletjih po njej potekale skorajda izključno v slovenskem jeziku. Šele od sedemdesetih let dalje so se v programu začele vse bolj pojavljati tudi prireditve v nemškem jeziku. Za to je bilo več razlogov. Z izobraževalnimi ponudbami v nemškem jeziku je Dom želel odpreti vrata ljudem, ki niso vešči slovenskega jezika, pa imajo prav tako željo po izobraževanju. Nemalokrat je tudi pomanjkanje slovensko govorečih predavateljev vodstvo Doma prisililo, da ponudi prireditve v nemškem jeziku. Nazadnje pa je želel Dom s prireditvami v nemškem jeziku »omogočati […] nemško govorečim sodeželanom vpogled v [...] narodno problematiko«.[2]

Poleg skrbi za ohranjanje slovenskega jezika na Koroškem želi biti Dom hiša dialoga in srečanja med slovensko in nemško govorečimi Korošci. Od sedemdesetih let 20. stoletja se je v Domu v Tinjah zvrstilo mnogo predavanj, seminarjev, razprav, podijskih diskusij in pogovorov na temo sožitja na Koroškem.[3]

Dom je postal v teku desetletij simbol za mirno sožitje. Že škof dr. Jože Köstner je Dom označil kot kraj srečanja obeh narodnostnih skupnosti v deželi. Njegov naslednik škof dr. Egon Kapellari pa je hišo poimenoval »forum, v katerem se znajdejo ljudje raznih strani sveta in življenjskih predelov, kjer se srečujejo posebno ljudje slovenskega prebivalstva na Koroškem in Slovenije z avstrijskim večinskim prebivalstvom.« Dr. Ernst Waldstein, prvi predsednik koordinacijskega odbora za sožitje Nemcev in Slovencev v koroški Cerkvi, je ob zadnji prezidavi menil, da so »Tinje [...] hiša, ki je želela dati dialogu novo domovino, predvsem dialogu med ljudmi s slovenskim in nemškim maternim jezikom. Pogosto je tu dialog uspel. Če je danes na Koroškem vedno več ljudi iz obeh narodnih skupnosti, ki živijo v sožitju in drug drugega cenijo, potem smo za to spet lahko hvaležni Tinjam.« Podobno so ob slovesnem odprtju delovanja novega Doma ocenili tudi številni častni gostje in govorniki.[4] 

Sredstva javnega obveščanja so zlasti ob drugi prezidavi podčrtala skrb hiše za dialog. Naslovi raznih poročil so bili med drugim: Kraj sprave in dialoga[5], Povečanje kraja dialoga[6]  ali Dialog potrebuje več prostora[7]. Navsezadnje pa so predvsem tečajnice in tečajniki tisti, ki spoznavajo in vidijo posebno nalogo Doma v skrbi za dialog in srečanje med narodnostnima skupnostma.[8]



[1] Vodilo Doma prosvete Sodalitas, Tinje, 2015, neobjavljeno.

[2] Nedelja. Cerkveni list Krške škofije. Celovec, 15. 9. 1985, str. 6.

[3] Martin Pandel, Dom v Tinjah – kraj srečanja in razprav o dilemah naše zgodovine do sodelovanja in skupne prihodnosti.

[4] Programski časopis Dialog, Tinje, letnik XII, številka 55, 1993 in letnik XIV, številka 66, september-oktober 1995.

[5] Republika. Ljubljana, 2. 6. 1995, str. 12.

[6] Kärntner Tageszeitung. Klagenfurt, 10. 7. 1994, str. 15.

[7] Kleine Zeitung. Klagenfurt, 16. 4. 1994, str. 25.

[8] Hohenwarter, Birgit, Unterberger, Harald, Fokusgruppenevaluation. Bildungshaus Sodalitas in Tainach/Tinje am Donnerstag, 27. 1. 2005, neobjavljeno.

Značke: