30. novembra 1994 so odborniki kulturnega društva skupaj s kulturnimi delavci iz Pliberka podpisali peticijo, naslovljeno na različne ustanove, za čimprejšnjo gradnjo kulturnega doma, ker je obstajala bojazen, da bi »zaradi pomanjkanja primernih prostorov delo v prid slovenske narodne skupnosti začelo nazadovati in bi se s tem pospešila asimilacija«.
16. decembra 1994 je bila seja slovenskih članov sosveta, kjer so pod 1. točko razpravljali o Kulturnem domu Pliberk. Dogovarjali so se o financiranju in odločili, da je podpora za Kulturni dom Pliberk iz sredstev Urada zveznega kanclerja ključna.
Slovenski državni sekretar dr. Peter Vencelj in tajnik Rudi Merlak sta prav tako sporočila, da bi iz rednih sredstev za narodno skupnost delno financirali Kulturni dom Pliberk. Na podlagi teh obljub je odbor kulturnega društva pri arhitektu Karlu Vouku naročil načrtovanje zgradbe na zemljišču v lasti Slovenske prosvetne zveze. Odborniki kulturnih in športnih društev so definirali prostorske potrebe, potem pa je arhitekt Karl Vouk izdelal dokončen načrt, vključno s športno dvorano v kleti.
Decembra 1994 sta se mudili pri Fricu Kumru na Blatu slovenski državni poslanki Jana Primožič in Nada Skuk. Povedal jima je, da ga skrbi financiranje kulturnega doma, nakar sta obljubili, da bosta v slovenskem parlamentu leta 1995 vložili amandma za gradnjo kulturnega doma, kar sta potem tudi storili in so ga večinsko podprle vse stranke. Še prej je Bernard Sadovnik poskrbel, da so lahko predsednik in odborniki kulturnega društva vsem strankam, odločilnim politikom, ministrom in sekretarjem na sestankih podrobno predstavili projekt gradnje Kulturnega doma Pliberk.
Državni sekretar dr. Vencelj je nemudoma nakazal razpoložljiva sredstva in s tem omogočil takojšen začetek gradbenih del.
Skoraj stoletna želja po lastnem kulturnem hramu se je začela uresničevati s postavitvijo temeljnega kamna 2. marca 1996.
S postopno dotekajočimi državnimi sredstvi Slovenije, Avstrije, Evropske skupnosti, Južne Tirolske (deželni glavar dr. Hannes Durnwalder in frakcijski vodja SVP Hubert Frasnelli), podporo Zadruge Pliberk, Živinorejske zadruge Libuče, zbiralnimi akcijami gradbenega materiala, pomočjo gospodarstva in posameznikov ter prostovoljnim delom neštetih pomagačev je rasla mogočna zgradba sredi Pliberka kot bodoče kulturno, športno in družabno središče za širšo regijo.
Koordinacijo gradbenih del, finančno poslovanje, vse razgovore in naročila, skratka vso organizacijo okoli gradnje je vodil Jurij Mandl, blagajnik društva Kulturni dom Pliberk. Pogajanja s številnimi gradbenimi podjetji je ob občasni pomoči Valentina Kumra vodil Fridl Kapun. V gostilno in kuhinjo je v celoti investirala Zadruga-market Pliberk, ki je bila tudi prva najemnica dela prostorov v pritličju za trgovino in gostilno.
Odborniki in drugi kulturniki, gospodarstveniki in prostovoljci so v neštetih razgovorih iskali ugodne rešitve, se posvetovali, prinašali različne predloge in izboljšave in tako je Kulturni dom Pliberk sčasoma rasel in se dopolnjeval, vse do zadnje pregraditve prostorov v prvem nadstropju leta 2013. Vseskozi je gradnja potekala »brez poklicnega ali nastavljenega delovodje«. Celotno gradnjo sta ob pomoči neštetih prostovoljcev vodila Jurij Mandl in Milan Piko. Posojilnica Pliberk pa jima je omogočila, da sta ob vsakem času lahko koordinirala gradbena dela.
V veliko veselje društev in »prosvetašev« v naši širši okolici je leta 1999 v še nedokončani dvorani potekala prva prireditev, kar je pomenilo konec prostorske utesnjenosti kulturnih in športnih društev v Pliberku in soseščini ter spodbudilo delovanje le-teh. Od takrat se srečujemo v »našem« DOMU.
Scenski prizor Anite Hudl »Danes je naša vigred« je 18. aprila 2004 zaznamoval slavnostno odprtje kulturnega doma v Pliberku. Z otvoritvijo, ki je privabila številno občinstvo, se je v Pliberku udejanjila več kot stoletna želja po lastnem kulturnem hramu.