Zgodovina spodnje Mežiške doline med 15. in 18.stoletjem
V drugi polovici 15. stoletja so na Koroško preko gorskih prelazov v Karavankah in mimo Dravograda v Mežiško dolino vdirali Turki, med letoma 1480 in 1490 pa tudi Madžari. Vsi turški roparski in plenilski pohodi, vojne z Madžari in vedno višje dajatve so kmete potiskali na rob preživetja in doživeli vrh v kmečkih uporih leta 1478 in 1515. Po njih se je kmetom položaj še poslabšal, saj so morali poravnati vso škodo, ki so jo povzročili pri uporu.
V 16. stoletju se je po Evropi razširila nova vera – luteranstvo. Njen nastanek je spodbudil Martin Luter, nemški redovnik, ki je zahteval reformo Rimskokatoliške cerkve. Nad novo vero so se navdušili plemiči in meščani, tudi nekateri od njih v guštanjskem gospostvu. Katoliška cerkev in njeni podporniki so se pripravljali na rekatolizacijo dežel. Nadvojvoda Ferdinand II. je leta 1598 v vseh deželnoknežjih mestih in trgih prepovedal protestantsko bogoslužje, ukazal ukinitev protestantskih šol in izgon predikantov. Na Štajerskem in Koroškem so verske komisije zaplenile protestantske knjige in jih večino sežgale, izganjale predikante in uničevale protestantske cerkve in pokopališča. Kot močan simbol rekatolizacije je šteti gradnjo cerkve sv. Uršule na Uršlji gori, ki jo je leta 1602 posvetil ljubljanski škof Tomaž Hren.
Okrog leta 1710 je v naši okolici razsajala kuga, kar je povzročilo zaprtje koroških deželnih meja proti Štajerski. Kljub temu se je kuga razširila tudi v Mežiško dolino in kosila med njenimi prebivalci do leta 1716.
18. stoletje sta z reformami zaznamovala Marija Terezija in njen sin Jožef II. Z ukrepi sta državo modernizirala in utrjevala absolutistično oblast. Leta 1773 je bil razpuščen jezuitski red, njegovo imetje pa je bilo uporabljeno za ustanovitev številnih šol. Tudi v Mežiški dolini so šole trivialke nastajale prav v tem obdobju.
Viri: Stiftsarchiv St. Paul/im Lavanttal, Urkunde St. Paul, Nr. 569, Völkermarkt, 14.6.1469; KPM Ravne, Srednji vek – Mlinarič, Izvleček listine, 29. 11. 1482; Dolinšek Maks, Tri doline v koroški zgodovini, 720 let Ravne na Koroškem, Ravne na Koroškem, 1968, str. 80–94; Fister Peter, Arhitektura slovenskih protiturških taborov, Ljubljana, 1975, str. 184; Oder Karla, Ravne na Koroškem v 19. stoletju. Iz zgodovine Koroške. Kronika 56, 2008, str. 305-322, Oder Karla, Kulturna dediščina Koroške – njen pomen za regijo. Etnologija in regije: Koroška. KGSED, Ljubljana, 2007, str. 127-128; Oder Karla, Utrinki iz preteklosti. Zgodovinske podobe, V: 750 let Ravne na Koroškem, Ravne na Koroškem, 1998, str. 23-25; Štih Peter, Simoniti Vasko, Slovenska zgodovina do razsvetljenstva, Ljubljana 1995, str. 192–217; Valvasor Janez Vajkard, Topographia Archiducatus Carinthiae, 1688, str. 77, 78.